Ob zaključku študijskega leta je za mnoge študente in študentke humanističnih in družboslovnih fakultet ter umetniških in kreativnih akademij, ki zaključujejo svojo izobraževanje, ena od možnih poti, ki se jim ponuja za nadaljevanje njihove kariere, pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi.
V servisnem prispevku pojasnjujemo, kaj so posebnosti za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi takoj po študiju in na kaj morajo biti pozorni potencialni prijavitelji.
V 2. členu Uredbe o samozaposlenih v kulturi je zapisano, da se lahko tisti, ki zaprosijo prvič po končanem študiju za vpis v razvid, vpišejo pod pogojem, da njegovi študijski dosežki obetajo pomembno delovanje na področju kulture, ali ko gre za deficitarni poklic in od zaključka študija oziroma strokovnega izpita (če je ta predpisan) nista minili več kakor dve leti.
Pri tem zakon študijske dosežke, ki obetajo pomembno delovanje na področju kulture, definira kot: »dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju umetnosti in kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov v času študija.«
Potencialni prijavitelj se morajo ob tem zavedati, da vpis v razvid samozaposlenih v kulturi pomeni tudi registracijo v Poslovni register RS na AJPES in posledično zakonsko obvezo plačevanja prispevkov za socialno varnost. O tem smo nadrobneje že pisali v prispevku Kako do statusa samozaposlenega v kulturi?. Ob tem je pomembna informacija, da status in pravica do plačila prispevkov nista enako in medtem ko imajo diplomanti, ki so ravnokar zaključili študij, ugodnosti pri pridobivanju statusa, nimajo nobenih posebnih določil pri pridobivanju pravice do plačila prispevkov.
Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna se dodeljuje za vse prosilce po enakih kriterijih, ki pa so opredeljeni v 83. členu ZUJIK-a in v členih 8–17 Uredbe o samozaposlenih v kulturi. V osnovi je potrebno z referenčnim delom dokazovati izjemnost kulturnega prispevka v zadnjih petih letih, oseba mora biti rezident Republike Slovenije za davčne namene, njen dohodkovni položaj pa ji ne zagotavlja normalnih pogojev za delo (kot je določeno v 85. členu ZUJIK). Kriteriji za posamezne specializirane poklice in kriteriji za deficitarne poklice, po katerih pristojna komisija na ministrstvu ocenjuje vloge za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, so nadalje podrobneje opredeljeni v prilogah I in II, medtem ko je obrazec vloge za pridobitev omenjene pravice dostopen v prilogi IV k Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Osnovne informacije v zvezi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost so dostopne tudi na spletni strani ministrstva.
Na koncu ponovno izpostavljamo, da je vpis v razvid za mlade umetnike po študiju nekoliko olajšan, a v kolikor posameznik ne dobi tudi pravice do plačila prispevkov, kjer sveži diplomanti nimajo posebnih ugodnosti, predstavlja status predvsem sistem, podoben registraciji samostojnega podjetnika, kar pa samo po sebi prinaša tudi nekaj obveznosti ( več v prispevkih Obveznosti ob začetku samozaposlitve, Redne knjigovodske obveznosti in Administrativni roki za samozaposlene) in stroške ( to je cca 402 €/mesec v letu 2020 prispevkov za socialno varnost – več tu).