V novembrskem podcastu se posvečamo prepletanju socialnega dela, vključevanja targetiranih skupin in kulture ter umetnosti. Med primere dobre prakse tokrat uvrščamo Društvo Kralji ulice, ki že leta razvijajo presežne metodologije vključevanja brezdomnih oseb v družbo, tudi s pomočjo kulture in umetnosti.
Za Kulturosferin podcast smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Kraljev ulic Hano Košan.
Prisluhnite celotnemu novembrskemu podcastu na tej povezavi.
Društvo Kralji ulice je morda najbolj prepoznavno po svojem časopisu, ki ga ustvarjajo in distribuirajo brezdomne osebe s pomočjo strokovnega kadra. ” Kralji ulice so nastali preko ustvarjanja časopisa leta 2005, ko so študentje in študentke na ulici začele pisati časopis skupaj z brezdomnimi osebami in preko kreativnega pisanja je nastalo naše društvo. Takrat se je zdel to dober način vzpostavljanja odnosa z brezdomnimi osebami in vključevanja v širšo mrežo ter razmišljanja o tem, kaj potrebujejo brezdomne osebe. Časopis je bil prvi povezovalni stik,” razlaga Hana Košan iz Društva Kralji ulice. Iz tega procesa se je rodila Univerza pod zvezdami, program, ki ga izvajajo za brezdomne osebe. “Ustanovljena je bila z idejo, željo in potrebo, ker so si želeli kreativne, kulturniške ter umetnostne vsebine, do katerih nimajo dostopa ali do njih ne znajo dostopati. Željni so bili znanja in možnosti razvijati svoje talente in tako je nastala univerza, ki vključuje različne delavnice in skupine, kot so gledališka skupina, glasbena skupina ter ostale dejavnosti, ki pridejo v ospredje, ko se pojavijo interesi in želje,” dodaja Košan.
Ključna je senzibilnost do družbenih stisk
“Termine, kot so ranljive skupine uporabljamo, ko se prijavljamo na razpise, to financerji želijo slišati, saj daje vrednost našemu delu. V vsakdanjem delu pa se temu poskušamo izogniti in predstavljati širše stvari, ki jih počnemo,” pojasnjujejo v Kraljih ulice.
Veliko se ukvarjajo z vprašanjem trajnosti njihovih programov, kot so nastanitvena podpora, dnevni center in podobno. “Znotraj kulturnih in športnih dejavnosti se uporabniki čutijo del družbenega toka in večina tistih, ki so bili zelo aktivni v teh skupinah in dejavnostih, ki hodijo na rekreacije, igrajo v gledališki skupini in pišejo, so tisti, ki uspešno rešujejo krizno življenjsko situacijo, v kateri so se znašli. Tu se res čutijo, da so vključeni, da nekam pripadajo. Včasih se je težko zavedati te marginalizacije, ker nam je samoumevno, da gremo lahko na neke kulturne dogodke in je vse dostopno, in lahko rečemo, da se v Ljubljani veliko dogaja in greš lahko kamor hočeš. Naši uporabniki pa ne grejo. Ker jih je sram, ker se ne počutijo vredne, ker jih marsikdo gleda z viška. Omogočanje aktivne participacije jim da zagon, ki jim govori, tudi jaz sem del vsega tega, in motivacijo, da urejajo svojo življenjsko situacijo,” še dodaja Košan.
Več o načrtih Kraljev ulice pred zimo, možnih načinih povezovanja socialnih tematik in kulture najdete v daljšem pogovoru v podcastu na tej povezavi.
Ste tudi vi NVO v kulturi z odličnim in inovativnim projektom, ki ga želite kot primer dobre prakse predstaviti bralkam in bralcem Kulturosfere? Prijavite se na naš poziv!