Asociacija se je v oktobru udeležila seje Odbora za kulturo v Državnem zboru, poleg tega pa tudi seje Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport v Državnem svetu. Obakrat smo predstavili skupno javno pismo več kot tridesetih krovnih organizacij na področju kulture, kjer se zavzemamo za sprejetje razvojnega proračuna za kulturo za prihodnji dve leti.
Proračun za kulturo, ki je bil poslan v parlamentarno proceduro, za leto 2020 namreč beleži zgolj rahlo zvišanje, v letu 2021 pa celo padec v višini šestih milijonov, kar nasprotuje vsem koalicijskih zavezam in kulturo pušča stagnirati na obrobju permanentnega kriznega diskurza.
Na seji Odbora za kulturo je javno pismo in stališče Asociacije predstavila predsednica društva Inga Remeta. Prisotne, še posebej pa koalicijo je spomnila na obljube v koalicijskem sporazumu, kjer je zapisano, da bo do leta 2020 vlada podvojila sredstva za NVO in samozaposlene v kulturi in uvedla številne ukrepe, kar pa z minimalnim predvidenim povišanjem vsekakor ne bo možno. Odprto torej ostaja vprašanje karierne dinamike in očitno bodo samozaposleni v kulturi še naprej prejemali zgolj minimalne prispevke, četudi beležijo nadpovprečno izobrazbeno strukturo. Vlada s tem nadaljuje z ustvarjanjem negotove socialne prihodnosti vrhunskih ustvarjalcev, saj poleg odsotnosti večine socialnih transferjev, kulturniki ne bodo prejemali niti ustrezne pokojnine. Ko govorimo o pokojninah je potrebno omeniti še mehanizem izjemnih pokojnin, ki je bil leta 2010 za kulturnike in ostala področja ukinjen in medtem ko imajo športniki te pokojnine ponovno že nekaj časa vzpostavljene, za kulturnike vlada ustreznega zakona še ni sprejela. Tudi tega ukrepa pa očitno ne bo mogoče realizirati v kolikor bo proračun za kulturo ostal tako nerazvojen.
V skupnem javnem pismu in na odboru, smo poslance spomnili tudi na zaveze urejanja štipendijske politike, saj so slednje povečini sramotno nizke, prejema se jih zgolj za daljše obdobje in pogosto so starostno omejene. Nujno bi morali pričeti izvajati tudi ukrepe za debirokratizacijo in urejanje razpisnih mehanizmov. Remeta je zato zbrane poslance spomnil na dane zaveze in izrazila pričakovanje, da se bo proračun za kulturo vseeno zvišal in da se bodo s tem pričele realizirati koalicijske zaveze, ki sicer dobro detektirajo kar nekaj težav.
Dva dni pred sejo Odbora za kulturo je potekala tudi seja Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport v Državnem sveta, kjer je Remeta prav tako predstavila javno pismo, prisotni svetniki pa so sprejeli sklepa, s katerim pozivajo Vlado RS naj zviša proračun na dosedanjo najvišjo točko iz leta 2009, kar je približno dvesto deset milijonov, prav tako so pozvali predsednika vlade Marjana Šarca naj odgovori na javno pismo kulturnikov. Ker v večini odločelavskih teles, predvsem pa med kulturniki, obstaja soglasje, da se morajo sredstva za kulturo dvigniti, pričakujemo, da bo Vlada proračun za kulturo tudi ustrezno dopolnila.