Foto: Marko Pigac @MP produkcija
DOKUDOC je Mednarodni festival dokumentarnega filma, ki se vsako leto odvije v Mariboru. Organizatorji so že osmič zapovrstjo izpeljali bogat program posvečen dokumentarnemu filmskemu žanru, ob tem pa so se odvijali tudi pogovori in drug spremljevalni program.
Festivala se je udeležilo tudi društvo Asociacija v sklopu dogodka DOKU pogovori Starševstvo in film, ki ga je gostila Sabina Đogić.
V soboto 7. septembra so bili k pogovoru povabljeni filmski ustvarjalci, Svetlana Dramlič (Rosa Production), Maja Malus Azhdari (Dokudoc, Društvo Mitra), Haidy Kancler in Mako Sajko, ki so z zbranimi delili svoje izkušnje glede dinamike dela in življenja v sferi filmske produkcije v odnosu do starševstva. Udeleženci so spregovorili o specifikah prekarnosti, ki se pojavlja znotraj poklicev povezanih s to dejavnostjo. Ustvarjalni proces pri nastajanju filma se deli na več obdobij, kjer so delovni pogoji izrazito različni in specifični. Značilno je, da je snemalno obdobje za posameznika in njegovo družino izrazito obremenjujoče, prisotne pa so tudi daljše odsotnosti. Hkrati so filmski ustvarjalci podvrženi dodatnim stresnim faktorjem iz naslova nestabilnega financiranja, saj obdobno financiranje ne predvideva jasnih rokov izplačil.
Kot v drugih sferah, kjer prednjači prekarizirano projektno financiranje in zaposlovanje, si tudi filmski ustvarjalci v primeru materinskega ali starševskega dopusta zares težko privoščijo daljšo odsotnost. Ker so ponudbe za delo omejene, se posamezniki v času zgodnjega starševstva težko osredotočijo zgolj na družino in tako morajo tudi v obdobju porodniškega dopusta skrbeti za ohranjanje kontinuitete dela.
V tem kontekstu je Tadej Meserko iz društva Asociacija izpostavil vse-splošen problem vezanosti projektnega dela na posameznike v odnosu do pravice do materinskega in starševskega dopusta. Skozi servisne aktivnosti smo v Asociaciji zabeleži problem, ko morajo samozaposleni zaključiti projekt v času, ki je določen, četudi so zadnji del projekta na starševskem dopustu.
Meserko je na pogovoru naslovil tudi širšo problematiko pravic samozaposlenih v času materinskega in starševskega dopusta, saj so mnoga nadomestila, do katerih so upravičeni ustvarjalci, zelo nizka. Nadomestilo je namreč izračun povprečja osnov, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih. V primeru samozaposlenih v kulturi in mnogih drugih ustvarjalcev, ki imajo za opravljanje dejavnost odprt s.p., je ta minimalna. O sistemski diskriminaciji ustvarjalk lahko govorimo še posebej pri rizičnih nosečnostih, ko država, kot sicer v primeru bolniške, krije prispevke za socialno varnost in izplača nadomestilo šele po 30 delovnih dneh in po odobritvi komisije za podaljšanje bolniškega staža. Nadomestilo za odsotnost z dela za prvih 30 dni lahko uveljavljajo le samozaposleni, ki imajo status samozaposlenega v kulturi in so posledično tudi vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi, toda retroaktivno in še to le v zelo specifičnih okoliščinah.
Predstavljena je bila tudi splošnejša vizija društva Asociacija in njene aktivnosti. Od raziskovalne dejavnosti, do servisnega svetovanja posameznikom in organizacijam s specifičnimi zakonsko pogojenimi administrativnimi zagatami, informiranja javnosti na podlagi ugotovljenih dilem in izsledkov raziskav in v končni fazi zagovorništvo na lokalnem, regionalnem, državnem in tudi mednarodnem nivoju. V tem kontekstu je potrebno omeniti še, da smo v zadnjem času z zagovorniškimi aktivnostmi uspeli uveljaviti pravilo, da so tudi samozaposlene v času materinskega in starševskega dopusta upravičene do prijave na razpise namenjene samozaposlenim v kulturi na ministrstvu za kulturo in da v primeru odobrene prijave in zaključenih obveznosti s tega naslova ob prehodu v materinski in starševski dopust znotraj razpisnega obdobja, štipendije ali drugih javnih sredstev ne vračajo.
Udeleženci pogovora so na koncu sklenili, da je na tem področju še mnogo nerešenih vprašanj in zakonsko nepredvidenih izjem, zavoljo česar so mnogi ustvarjalci in ustvarjalke podvržene sistemski diskriminaciji, zatorej si bo potrebno v prihodnje še naprej prizadevati za izboljšanje položaja samostojnih ustvarjalcev na področju kulture.