Osebe, ki razmišljajo o tem, da bi nadaljevale študij in bile obenem samozaposlene, se pogosto sprašujejo, če je to sploh mogoče.
Pogosto boste naleteli na razlago, da statusa kategorično nista združljiva, kar pa ni povsem točno, četudi ne moremo enostavno zatrditi nasprotnega, torej da sta statusa povsem in v celoti združljiva. Prav tako ne drži, da se lahko samozaposlene osebe vpišejo le na izredni študij ali da ne morejo biti redni študenti. V tokratnem Servisu za ustvarjalce bomo natančneje razjasnili razmerje med obema statusoma.
O vprašanju združljivosti statusa samozaposlenega v kulturi in statusa študenta smo v okviru Servisa za ustvarjalce sicer že poročali. Posameznik ima lahko obenem status rednega študenta in status samozaposlenega. Veljavni Zakon o visokem šolstvu (ZVis) namreč ne dovoljuje, da bi kandidate pri vpisu ločevali po njihovem zaposlitvenem statusu. To pomeni, da se zaposlenost pri vpisu ne preverja in da se lahko zaposlena oseba vpiše tudi na redni študij, kar v večini primerov pomeni tudi, da ji ni potrebno plačevati šolnine (kot v primeru izrednega študija). ZVis daje podlago, da se zaposlenost preverja pri koriščenju pravic, ki izhaja iz statusa študenta. Zakon namreč v 69. členu pravi: ”Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz naslova statusa študenta, kot jih določajo posebni predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.”
To pomeni, da oseba samozaposlena v kulturi, ki ima obenem status rednega študenta pri tem ne sme izkoriščati študentskih ugodnosti (subvencionirana prehrana, prevoz in bivanje v študentskem domu, prejemanje državnih in večine kadrovski štipendij itd). Prav tako je tovrstna oseba načeloma primarno pojmovana kot zaposlena oseba, ki ji teče delovna doba, zato ne sme opravljati dela preko študentske napotnice. Zaposlen študent tudi ne more biti vključen v zdravstveno zavarovanje kot vzdrževana oseba preko svojih staršev, saj prispevke za socialno varnost plačuje v okviru svoje samozaposlitve (v kolikor ima samozaposleni v kulturi priznano pravico do plačila prispevkov, mu le-te plačuje Ministrstvo za kulturo).
Iz Ministrstva za kulturo so nam tudi sporočili, da v kontekstu samozaposlitve v kulturi ne posegajo v ureditev na področju štipendiranja oz. bonitet, ki izhajajo iz statusa študenta, in tega tudi ne preverjajo. Iz njihovega vidika je skratka pomembno, da so samozaposleni v kulturi primarno obravnavani kot osebe, ki jim teče delovna doba, ne pa ali ob tem tudi študirajo.
Postavlja se tudi vprašanje, ali je mogoče biti obenem samozaposlena oseba v Sloveniji in se vpisati na študij v tujini. To z vidika ministrstva za kulturo ni apriori problematično, vprašanje pa je, če je ta situacija problematična z vidika izobraževalne institucije v tujini ali iz vidika zakonodaje druge države. To je odvisno od primera do primera in od ureditve, ki velja v posameznih državah. Prav tako je potrebno v primeru sofinanciranja študija pri viru financiranja preveriti, če se status zaposlene osebe (v Sloveniji) izključuje z morebitnim prejemanjem štipendije ali povračila stroškov za študij v tujini. Pri večini štipendij je, vsaj v slovenskem kontekstu, namreč v pogodbi določeno, da oseba, ki štipendijo prejema, ne sme biti obenem tudi zaposlena.
Za konec velja še omeniti možnost, ki izhaja iz 18. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Samozaposleni v kulturi namreč lahko v določenih situacijah (tudi v primeru začasne selitve v tujino ali v primeru študija) zaprosi za mirovanje pravice do plačila prispevkov, vendar največ za obdobje do enega leta (po preteku enega leta lahko ponovno podaljšate mirovanje). To pomeni, da se vam posledično za čas mirovanja podaljša tudi čas trajanja pravice za plačilo prispevkov za socialno varnost.
* Nazadnje posodobljeno besedilo v juniju 2023.