Odbor za kulturo državnega zbora je na 2. redni seji 24. januarja opravil razpravo o problematiki pomanjkanja objav profesionalne kritike na področju gledališke, glasbene in likovne ustvarjalnosti, na katero je bilo ob predstavnikih različnih društev in organizacij na področju umetnosti vabljeno tudi društvo Asociacija. Poslanke in poslanci, člani odbora za kulturo, so Ministrstvu za kulturo soglasno s 15 glasovi za in nobenim proti predlagali vzpostavitev osrednjega skupnega kritiškega spletnega medija.
Razloge za vzpostavitev spletnega medija za objavljanje strokovne referenčne kritike in za uvrstitev te dnevne točke na sejo odbora za kulturo je predstavila predsednica odbora, poslanka Violeta Tomić, ki je opozorila tudi na to, da je ob pomanjkanju kritiškega pisanja usahnilo tudi število ljudi, ki kritike sploh še znajo pisati. Pritrdili so ji tako vabljeni predstavniki organizacij iz področja umetnosti kot minister za kulturo Dejan Prešiček in navzoči poslanke ter poslanci, člani odbora za kulturo.
Na seji odbora za kulturo je stališče društva Asociacija predstavil strokovni vodja Tadej Meserko, ki je izpostavil, da je vsekakor potrebno pohvaliti dejstvo, da se o kritiki, ki sicer vse bolj izginja iz javnega diskurza, sploh govori. Dejstvo je tudi, da država oziroma javna sfera ob odločanju o javnem financiranju programov in projektov še vedno pogosto kot kriterij o odločanju koristi tudi kritiko. Na področju uprizoritvenih umetnosti so v okviru zadnjega enoletnega projektnega razpisa kot izločevalni pogoj imeli postavljen pogoj, da je potrebno prijavi priložiti vsaj dve fotokopije medijskih odzivov iz zadnjih let, kar ob trenutni medijski oziroma kritiški krajini niti ni tako samoumevno.
Glavno vprašanje je, kako zagotoviti trajen vir financiranja kritike, ki bi ob tem kritikom omogočal tudi kar se da veliko stopnjo neodvisnosti. V Asociaciji ocenjujemo, da je za to več možnosti in da bi o vsaki od teh bilo potrebno premisliti. Seveda so eno državne štipendije. Lahko bi se spremenil zakon o medijih, ki bi lahko nemara kakšna določila sprejel tudi glede kritike. Lahko bi se spremenili stari razpisi za medije, lahko pa bi nastali novi. Ena od možnosti je tudi vzpostavitev posebnega portala za kritiko, a ta portal vključuje le tri kulturna področja: gledališko, glasbeno in likovno. Ob tem pa ostaja cel spekter področji, na katerih bi bilo prav tako nujno opraviti to razpravo o kritiki.
Minister za kulturo Dejan Prešiček je navzoče opomnil, da so problematiko pomanjkanja relevantnih kritiških objav s področja umetnosti na ministrstvu za kulturo poskušali reševati v okviru rednih letnih razpisov za sofinanciranje medijskih vsebin, sofinanciranju revije Pogledi in nenazadnje nekaterih, že vzpostavljenih spletnih portalov za posamezna področja umetnosti. Pobudo za vzpostavitev osrednjega skupnega kritiškega spletnega medija pozdravlja, bi pa k naštetemu sam dodal še film in multimedijske umetnosti.
Na seji odbora za kulturo so bile predstavljeni pobudi Združenja Paviljon in Slovenskega gledališkega inštituta SLOGI, vabljeni pa so bili tudi predstavniki drugih organizacij, ki delujejo na področju umetnosti in kulture. Med njimi direktorica Cankarjevega doma in predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta Mojca Jan Zoran, predsednica Društva za sodobni ples Pia Brezavšek, programska vodja Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo Urška Jurman, sourednica revije za kritiko in teorijo sodobne umetnosti Šum Tjaša Pogačar, generalni sekretar SIGIC Peter Baroš, kritičarka Zala Dobovšek, in direktor Zavoda za sodobno umetnost – SCCA Dušan Dovč.
Predstavnikom organizacij iz področja umetnosti so pritrdili tudi posamezni poslanci in poslanke, člani odbora za kulturo, ki so s prav tako soglasno sprejetim sklepom, ministrstvu za kulturo predlagali ustanovitev posebne delovne skupine, ki naj izdela smernice za vzpostavitev tega osrednjega skupnega kritiškega spletnega portala.