Nekaterim samozaposlenim v kulturi plačuje obvezne prispevke za socialno varnost Ministrstvo za kulturo, drugi si obvezne prispevke za socialno varnost plačujejo sami. V obeh primerih je višina minimalnih prispevkov določena glede na najnižjo zavarovalno osnovo, ki trenutno znaša 60% povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (v nadaljevanju PP). Tisti samozaposleni, ki nimajo pravice do plačila prispevkov za socialno varnost s strani ministrstva, katerih dobiček presega 60% PP pa so obvezani k plačevanju višjih prispevkov.
Ker je izračun zavarovalne osnove kompleksen, samozaposlenim pogosto ni jasno, ob približno kako visokih dohodkih se jim lahko zgodi, da postanejo obvezani k plačevanju višjih prispevkov. V tokratnem servisu Asociacije bomo razložili, kdaj se to lahko pripeti.
Višina minimalnih prispevkov za socialno varnost je določena glede na najnižjo zavarovalno osnovo, ki se iz leta v leto spreminja (v 2022 je bila 60% PP, v 2023 69% PP, v 2017 je ta bila 58% PP). Zavezanci, ki imajo dobiček nižji od 60% PP, plačajo v letu 2023 prispevke za socialno varnost v višini 60% PP. PP za obdobje od 1. 3. 2023 do 28. 2. 2024 je povprečna plača 2.023,92 EUR, torej velja izračun 2.023,92 EUR (PP) x 60 %, po katerem je zavarovalna osnova 1.214,35 EUR. Višina minimalnih prispevkov (na mesec) znaša 38,2 % zavarovalne osnove, kar znese 463,87 EUR (skupaj prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) 295,69 EUR, skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje (ZZ) 163,33 EUR, skupaj prispevki za starševsko varstvo 2,42 EUR, skupaj prispevki za primer brezposelnosti 2,43 EUR). To je tudi znesek, ki ga za samozaposlene v kulturi (s priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost) na mesečni ravni plačuje Ministrstvo za kulturo. Osnove za plačilo ter zneske prispevkov za socialno varnost lahko najdete tudi na spletni strani finančne uprave, kjer mesečno objavljajo višino mesečni prispevkov za pretekli mesec.
Nadaljnje vprašanje je, kdaj mora samozaposleni plačevati višje prispevke od minimalnih. Kot rečeno, se to zgodi v primerih, ko mesečni (ali letni) dobiček presega 60 % mesečne (ali letne) PP. Dobiček dobimo tako, da od prihodkov odštejemo odhodke. Pri samozaposlenih, ki imajo odprt t.i. »navadni s.p.«, se upoštevajo realni prihodki in odhodki, pri normiranih s.p.-jih, kamor spada večina samozaposlenih v kulturi, pa se upoštevajo normirani odhodki, ki znašajo 80% ustvarjenih prihodkov. To pomeni, da se dobiček v primeru normirancev izračuna sledeč formuli 100% prihodkov – 80% normiranih odhodkov. Na podlagi zgoraj preračunanega dobička se znesek poveča za znesek obračunanih prispevkov za socialno varnost, ta pa se zmanjša za 25 odstotkov.
Primer izračuna zavarovalne osnove:
- 20.000,00 EUR (davčna osnova na podlagi obračuna akontacije dohodnine) – 16.000,00 EUR (80% ustvarjenih prihodkov v primeru normirancev) = 4.000,00 EUR (dobiček)
- 4.000,00 EUR (dobiček) + 5.390,94 € (znesek vplačanih minimalnih prispevkov za socialno varnost) = 9.390,00 EUR
- 9.390,00 EUR – 25 % = 7.042,50 EUR / 12 mesecev = 586,88 EUR*
*Minimalna osnova za prispevke samozaposlenih v letu 2023 znaša 60 % zadnje znane povprečne letne plače: 60 % od 2.023,92 EUR = 1.214,35 EUR
Natančen rezultat glede tega, kdaj mora samozaposleni plačevati višje prispevke od minimalnih dobimo preko formule za izračun davčne osnove za leto 2022, kot je ta razvidna iz Davčnega vodnika za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.
Ob tako visokih prihodkih pa bi se samozaposleni v kulturi z normiranim s.p.-jem, poleg tega da bi moral plačevati višje prispevke, srečal s še nekaterimi drugimi spremembami, zato zgornji izračuni za realne situacije niso relevantni. Samozaposleni v kulturi, ki imajo na leto več kot 50.000 prihodkov iz dejavnosti namreč ne morejo več imeti statusa normiranega s.p.-ja, ampak morajo preiti na sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Prav tako velja, da morajo zavezanci, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev presežejo ali je verjetno, da bodo presegli 50.000 evrov obdavčljivega prometa, postati zavezanci za DDV.
Za večino samozaposlenih v kulturi, ki preko svoje dejavnosti ne dosežejo tako visokih prihodkov, nujnost plačevanja višjih prispevkov od minimalnih skratka ni realna možnost, s katero bi se lahko srečali.
V splošnem pa velja, da se samozaposleni v kulturi lahko srečajo z dvema pragoma, ki implicirata kvalitativno spremembo za njihov status. Prvi se zgodi ob preseganju cenzusa v povprečju dohodkov iz zadnjih treh let (20.905,61 EUR bruto letnih prihodkov v letu 2023), ko niso več upravičeni do pravice za plačilo prispevkov s strani Ministrstva za kulturo. Drugi primeru pa je, ko njihovi letni prihodki presežejo 50.000 evrov (obvezanost za plačilo DDV, izstop iz sistema normiranstva, ob nekoliko višjih prihodkih tudi obvezno plačevanje višjih prispevkov za socialno varnost).
* Nazadnje posodobljeno besedilo v juliju 2023.