V nizu predstavitev lokalnih kulturnih politik smo se tokrat odpravili v Brežice.
Pogovarjali smo se predvsem o pogojih za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij v kontekstu manjše občine.
Občina Brežice
Odgovarja Oddelek za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj Občine Brežice
Koliko NVO v kulturi deluje v vaši občini?
Občina Brežice je na področju ljubiteljske kulture v letu 2018 za izvajanje rednih letnih programov preko javnega razpisa podprla delo 27 društev, ki delujejo v 60-ih sekcijah in eni zvezi. Dodatno smo za izvajanje drugih programov na področju kulture podprli eno društvo. Zavedamo pa se, da število NVO, ki deluje v naši občini, presega število podprtih na javnih razpisih občine. To sicer predstavlja glavnino, vendar Občina Brežice ne vodi registra NVO po posameznih področjih. Zato na to vprašanje lahko podamo le oceno, da je NVO v kulturi, ki delujejo v naši občini več kot 30.
Kolikšen je letni proračun občine in koliko od tega je namenjeno za kulturo?
Letni proračun Občine Brežice je v letu 2018 29.548.839,08 evrov, od tega je za področje kulture namenjenih 1.032.810 evrov, kar predstavlja 3,5% celotnega proračuna.
Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi in na kakšen način (razpis, poziv itn.)?
Nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi je Občina Brežice preko javnih razpisov dodelila sredstva v višini 138.500,00 evrov.
Kakšen pomen ima za vašo občino kultura in katere prioritete imate v prihajajočem obdobju na tem področju?
Kultura v občini Brežice zaseda pomembno mesto, kar povzema Lokalni program na področju kulture Občine Brežice za obdobje 2015-2019, ki ga občina vsako leto prenese v izvajanje skozi Letni program na področju kulture, pripravljen skupaj z vsemi akterji na področju.
Prioritete občine so zastavljene po področjih: izvajanja knjižnične dejavnosti, varovanja kulturne premične in nepremične dediščine, zagotavljanja pogojev za delovanje in razvoj ljubiteljske kulture, spodbujanje kulturno umetnostne vzgoje za predšolske in osnovnošolske otroke, srednješolsko mladino in odrasle, povezovanje kulture z ostalimi področji delovanja v občini s poudarkom na krepitvi kulturnega turizma in razvoj javne infrastrukture na področju kulture.
Posamezne aktivnosti bodo usmerjene v nadaljnjo podporo krepitve delovanja nevladnim organizacijam na področju kulture, večanju prepoznavnosti Viteške dvorane skozi izpostavljeno znamenitost na turističnem zemljevidu Slovenije, ozaveščanje o delu in prispevku k jeziku in kulturi naroda domačina dr. Jožeta Toporišiča, sledenje ciljem Društva Pleteršnikove domačije Pišece itn. Seveda bomo še naprej omogočali delovanje javnih zavodov občine: Knjižnice Brežice, Posavskega muzeja Brežice, Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, ki v delu izvaja program na področju kulture ter zagotavljali finančno podporo za razširjeno delovanje OE JSKD.
Posebej pa izpostavljamo aktivnost priprave in sprejema Lokalnega program na področju kulture občine Brežice za obdobje 2020-2024.
Kako gledate na nujnost razvoja profesionalnega nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?
Trenutno okolje ne izraža potreb po nujnosti profesionalnega nevladnega sektorja v kulturi, zato posebnega razmisleka o tem občina še ni opravila.
Na kakšen način ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz vaše občine?
Občina ima z NVO na področju kulture vzpostavljeno tesno sodelovanje, saj so predstavniki vključeni v posamezna delovna telesa za pripravo Lokalnega programa kulture in Letnega programa kulture ter v postopek izvedbe letnih javnih razpisov. Občina z NVO sodeluje tudi pri pripravi lastnih produkcij, kot so denimo svečana seja ipd.
Kako ocenjujete sodelovanje med občino in državo na področju kulture?
Težko ocenjujemo, ker rednega, neposrednega sodelovanja med občino in državo ne zaznamo. Država sodeluje redno neposredno z javnim zavodom, ki izvaja regijsko muzejsko dejavnost in sodeluje pri sofinanciranju dela zavoda. Posredno delo države predstavlja tudi delo OI JSKD s katerim občina odlično sodeluje.
Brežice so znane po bogati in obnovljeni kulturni dediščini. Kako skrbite, da stavbe živijo tudi po obnovi, da se ne vlage le v zidove?
Stavbe živijo zaradi vzpostavljenega osebnega odnosa med kreatorji kulturnega dogajanja v občini, občino in stavbami. Izredno dober odnos, komunikacija in sodelovanje poteka tako med predstavniki občine, zavodi (PMB, Knjižnica, JSKD) in NVO. Seveda pa je ključnega pomena dejstvo, da so pri obnovi vključeni vsi deležniki in da pri snovanju projekta razmišljamo o prihodnosti.
Ars Ramovš Zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje
Odgovarja direktor Klemen Ramovš
Kako ocenjujete stanje na področju kulture v Občini Brežice?
Občina Brežice ima tudi zunaj svojih meja precej prepoznavno kulturno dejavnost in dokaj solidno kulturno infrastrukturo. Posavski muzej Brežice je pod novim vodstvom napravil prepoznavne korake ne le pri predstavljanju bogastva, ki ga hrani z muzejskimi artefakti in galerijskim gradivom, ampak tudi kot kulturni center v močnem in intenzivnem razvoju. Kulturno podobo ustvarjajo še glasbena in osnovna šola, gimnazija, Mladinski center, JSKD in drugi. Občina se lahko ponaša z vrsto prireditvami, ki ji višajo ugled, močan poudarek je na kulturni dediščini: gradovi Brežice, Pišece, Mokrice in Bizeljsko ter drugi prostori kulturne dediščine. Tu je tudi naš festival Seviqc Brežice, ki je na področju stare glasbe ter v povezavi s prostori kulturne dediščine in turizmom Brežice suvereno umestil kot eno pomembnejših evropskih destinacij. Zelo intenzivna je tudi ljubiteljska dejavnost.
Postavljeni so torej zelo dobri okviri za nadaljnji razvoj kulturne prepoznavnosti. V zavesti lokalne kulturne javnosti je prepoznavna potreba po večjem povezovanju kulture in turizma. Kulturni delavci so tukaj iz sredstev, ki jih prejemajo za razvoj kulture, z nadpovprečnimi rezultati ustvarili bistveno več kot drugje. V okviru našega dogovora z univerzo v Varšavi pri programu EU za sodelovanje na področju izobraževanja Erasmus+ smo v letošnjem poletju gostili poljskega ekonomista in študenta prava Paweła Tempczyka, ki je pod mentorstvom dr. Andreja Srakarja pričel s primerjalno analizo vlaganja slovenskih občin v kulturo. Ta analiza sicer še ni dokončana, se pa kaže, da bi Občina Brežice lahko precej več sredstev v razrezu svojega proračuna namenila kulturi, kar bi izrazito prispevalo k revitalizaciji mestnega jedra ter promociji izjemnih turističnih potencialov in kar bi posledično tudi povečalo prihodke iz naslova turizma ter ustvarilo nova delovna mesta.
Kakšno podporo občine si želite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi na občinskem nivoju v Brežicah?
Predstavniki občine so že do sedaj jasno izražali pomen nevladnega sektorja v kulturi, kar je spodbudno. Verjetno bo določene premike spodbudil tudi novi zakon o nevladnih organizacijah, sicer pa je delovno okolje za nadaljnji razvoj precej spodbudno. Vsekakor bi bili smiselno, da Občina Brežice v kulturo vlaga glede na slovensko povprečje nadpovprečno, ne pa manj.
Glede našega festivala je tako, da bi z večjim občinskim vložkom lažje sledili željam občine in možnostim, ki jih festival ponuja na področju mednarodne prepoznavnosti in spodbude kulturnemu turizmu. Glede festivalov je v slovenskem prostoru pri politiki nekako prevladalo mnenje, da se da veliko napraviti z zelo malo sredstev, kar pa je povsem zmotno. Programi, kakršen je naš, so izrazito investicijske narave, vložena sredstva se ne vračajo takoj in še to na povsem drugih področjih. Stališče občin, da za nek festival zadošča že nekaj deset tisočakov ali da je nekaj sto evrov dovolj za izvedbo posameznega dogodka, omogoča zgolj komercialne programe, ki nimajo razvojne dimenzije, ampak zgolj potrošniško. Investicija v razvoj pa zahteva bistveno višje in stabilno sofinanciranje. Salzburg je to spoznal že pred skoraj sto leti (zakon iz 1926), mi pa morda šele pod novim ministrom.
Kako ocenjujete sodelovanje vaše organizacije z javnimi zavodi in ljubiteljskimi društvi v občini Brežice?
Izrazito dobro je sodelovanje s Posavskim muzejem Brežice in Glasbeno šolo Brežice, ki ju lahko brez nadaljnjega poimenujem kot organizacijska podporna stebra. Dobro smo povezani tudi z Osnovno šolo Brežice, Gimnazijo Brežice in območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Kakor Seviqc Brežice z mednarodnimi partnerstvi utrjuje svoj pomen navzven kot pomemben del evropske kulturne scene, pa z lokalnimi sodelovanji (navznoter) razvija zavest o pomenu kulture in njenem pomenu za ekonomski razvoj okolja ter za razvoj festivalske publike in splošne družbene klime, ki naj bo državljanu prijazna in ga spodbuja v ustvarjalnosti tudi zunaj področja kulture.
Sicer pogrešam tesnejše in bolj projektno povezovanje med različnimi kulturnimi in turističnimi deležniki tako medsebojno kot v povezavi z nami. Včasih je nekoliko naporno, če moraš postoriti vse sam, tudi na področjih, ki profesionalno niso povsem lastna. Svoj čas in energijo bi lahko ob kvalitetnejšem sodelovanju z institucijami in turizmom namesto za podporne dejavnosti porabili za razvoj festivala. Včasih imam vtis, da naša močna mednarodna pozicija v lokalnem okolju prej odbija kot privlači. Pogrešam tudi kakšno povabilo, da se pridružimo, kar je nam bolj prijazno od stigme, da nas ne povabijo, ker da smo predragi. Naš letni proračun pa v najboljših časih pred krizo ni bil višji od proračuna povprečnega lokalnega zavoda, zdaj pa smo nekje na četrtini tega. Kot da je prodoren in uspešen program preveč nevaren, ker se v sodelovanju seveda vedno pokažejo tudi šibke točke drugih. Bistveno lažje bi bilo, če bi obstajale platforme, kamor bi se le priključili in participirali s svojim prispevkom. Opažam veliko individualizma, ko se sodeluje bolj na deklarativni ravni kot pa dejansko. Destinacijski management je še vedno prisoten bolj v razmišljanjih kot v dejanskem dogajanju. Ampak to je verjetno nekakšna karma vse Slovenije in tudi zato na mednarodnem področju dosegamo slabše kazalnike, kot bi jih lahko.