30. maja je vlada na svoji dopisni seji sprejela sklep, s katerim je prerazporedila milijon evrov za sodelovanje z nevladnimi organizacijami.
Gre za pomemben dosežek, saj bo prerazporeditev sredstev v okviru finančnega načrta Ministrstva za javno upravo podlaga za razpis sofinanciranja evropskih projektov za nevladne organizacije.
Šlo bo za prvi celostni mehanizem v Sloveniji, ki bo zagotavljal visok odstotek sofinanciranja pridobljenih projektov, ki v državo prinašajo tako dodatna sredstva iz Evrope kot delovna mesta. Vsi dosedanji mehanizmi so bili namreč razdrobljeni in niso zagotavljali celostne podpore.
Nevladne organizacije v kulturi so v pridobivanju sredstev iz programa Ustvarjalna Evropa med najuspešnejšimi v Evropski uniji. Po podatkih Zavoda Motovila so domače nevladne organizacije v obdobju 2014 – 2017 pridobile dobrih 6,9 milijonov evrov zgolj iz programa Ustvarjalna Evropa, uspešni pa so tudi na drugih razpisih.
Ti evropski programi predvidevajo domače sofinanciranje. Če država oziroma lokalna skupnost te projekte sofinancirajo v zadostni višini, lahko nevladne organizacije prijavljajo še več zahtevnejših projektov, kar pomeni več počrpanega denarja iz Evropske unije. Oziroma obratno: če domače podpore nevladnikom v kulturi ni, tudi težko črpajo evropska sredstva. Ta mehanizem je tipičen primer, kako se vsak vložen evro s strani države oplemeniti s strani nevladne organizacije v dobro širše družbe.
S finančnim prispevkom za izvajanje projektov, odobrenih s strani Evropske unije, namerava ministrstvo sicer spodbuditi sodelovanje nevladnih organizacij v mednarodnih projektih, krepiti njihov organizacijski razvoj ter omogočiti prenašanje dobrih praks med vsebinskimi področji. Skupaj z na isti seji sprejeto Strategijo o razvoju nevladnih organizacij in prostovoljstva, nedavnemu razpisu za zaposlovanje v nevladnem sektorju ter Zakonom o nevladnih organizacijah so postavljeni temelji za razvoj hitro rastočega nevladnega sektorja, ki pa predvsem na področju kulture kljub odličnim rezultatom poleg samozaposlenih v kulturi še vedno trpi kot najbolj prekariziran del kulture.