Muzej tranzitornih umetnosti – MoTA je ena bolj multidisciplinarno zastavljenih platform pri nas, saj skozi njen program preči vse od arhitekture do glasbe, instalacij, posegov v urbani prostor in še kaj.
MoTA se je Asociaciji pridružila letos, za glasilo Kulturosfera pa smo se pogovarjali z umetniškim in programskim direktorjem Martinom Bricljem Barago, ter producentko in programsko vodjo festivala SONICA, Nejo Tomšič. Uvodni del pogovora je posvečen programskemu razpisu ministrstva za kulturo, ki se ni odločilo ponovno financirati programa organizacije, govorili pa smo tudi o prihajajočih volitvah in drugih temah.
Zadnje dogajanje okoli programskih in projektnih razpisov je polno zapletov in nerazumevanja odločevalcev o dinamiki umetnosti. Tudi MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti, je izpadla iz programskega financiranja. Kako gledate na še vedno aktualne težave z razpisi?
Ministrstvo je z rezultati zadnjega razpisa za kulturne programe spet pokazalo nesprejemljive, drastične in povsem nerazumne ukrepe redčenja akterjev in ukinjanja sofinanciranja mnogim organizacijam, ki so – na različnih področjih – izjemno pomembne. Zdi se, da so odpadle predvsem vse organizacije, ki so znotraj svojih programov inovativne, in ki izrazito prepletajo izraze ter se poleg osnovnih področij posvečajo tudi refleksiji, teoriji in eksperimentom. Tistim torej, ki preizprašujejo realnost.
Žal je zadnji razpis kljub domnevnim izboljšavam pokazal predvsem nerazumevanje in nepoznavanje delovanja organizacij. V njem so izenačene organizacije, ki se šele vzpostavljajo in tiste, ki so že leta uveljavljene; sredstva so približno enaka na vseh področjih, ne glede na naravo dela.
Razpisi so potrebni popolne prenove, ki mora biti skladna z raznolikostjo organizacij, ki delujejo v tem prostoru, z naravo umetniških področij, ki je v trenutnih razpisih opredeljena okostenelo, hkrati pa morajo biti zasnovani na podlagi ciljev in usmerjeni v razvoj.
Zdi se, kot da na ministrstvu nihče zares ne dela in da se ničesar ne da spremeniti.
MoTA je v svojem delovanju izrazito multidisciplinarna, kar z vidika javnega sofinanciranja pogosto ni enostavna pozicija. Kako bi moral biti urejen sistem sofinanciranja za organizacije s tovrstnim programom?
MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti je edina organizacija, ki ni bila sprejeta v sofinanciranje programov MK, in ki je hkrati aktivno vključena v kar tri pomembne evropsko financirane projekte: enega s področja glasbe, drugega, ki je izrazito intermedijski, in tretjega s področja vizualnih umetnosti in arhitekture.
Naš primer je kompleksen in specifičen, saj svoj program snujemo in izvajamo kot rečeno na treh področjih: glasbenem, intermedijskem in vizualnem. Tudi letos je to v birokratskem pogledu ovira – vendar ovira, s katero se nam zdi vredno spopasti. Ne verjamemo v monokulturo, v en slog, v čisto umetnost, v zoženo branje realnosti, temveč v kulturo drugačnosti, prepletanja in dialoga. Zato se nismo nikoli želeli odreči tej svobodi prečenja umetnosti z drugimi zvrstmi; predvsem pa sledimo dejanskim tokovom sodobnosti, kar v praksi pomeni, da pogosto presegamo razpisne in druge omejitve.
Kljub temu ocenjujemo, da smo letos dejansko ustrezali pričakovanjem, izraženim v razpisu. V razpisu je omogočena prijava na druga razpisna področja, vendar pa se mora prijavitelj odločiti, kaj je njegovo osnovno področje delovanja. »Pomembna novost tega razpisa je, da se program obravnava kot celoto, kar pomeni, da mora biti delovanje na vseh področjih usklajeno in celovito.« Takšna je bila obljuba ministrstva za kulturo, dejansko pa so ponovno obravnavali programe samo na osnovnih področjih.
Programski razpis je bil zastavljen tako, da je prijavitelj izbral osnovno področje, komisija tega področja pa je presodila, ali so enote na ostalih področjih skladne s strateškim načrtom na drugih področjih in jih na podlagi tega predala ostalim komisijam v oceno. V našem primeru, kjer je na vsakem področju približno enako število programskih enot, je komisija za glasbo ocenila, da program intermedijskih in vizualnih umetnosti ni skladen s strateškim načrtom oziroma je z zavrnitvijo glasbenega programa avtomatično odpadel tudi ves ostali program. V našem primeru identificirati matično področje res ni preprosto, vsekakor pa izvajamo program in ne projektov. Kategorije, ki jih opredeljuje razpis, so po našem mnenju za današnji čas zastarele in nepotrebne.
Mnoge organizacije delujejo interdisciplinarno in združujejo različna področja. Menimo, da bi bilo bolje, če bi kategorije opustili, in se bolj posvetili opredelitvi prednostnih usmeritev in kriterijev, ter prenovi razpisnih obrazcev tako, da bi bili bolj konkretni in transparentni.
V zadnjem času se vse več govori o novih potrebnih mehanizmih t.i. sistema matching funds, torej sofinanciranja deleža evropskih projektov s strani ministrstev in večjih občin. Kako bi po vašem mnenju bilo potrebo urediti ta sistem? Po kateri praksi iz tujine bi se lahko zgledovali?
Organizacije, ki pridobijo sredstva evropskih razpisov, bi morale za te projekte pridobiti večji odstotek sofinanciranja, kot ga dobivajo trenutno. Za projekte pridobijo 50, včasih tudi 70 ali 90 odstotkov financiranja, za katerega pa morajo pridobiti še preostali odstotek. Gre za mehanizem, ki torej državi zagotavlja velik delež financiranja kulture in je izrecno usmerjen v delovanje organizacij na evropskem nivoju in v preseganje lokalnih interesov. Ta sistem bi moral biti avtomatiziran in zagotoviti vsaj četrtino (25%) sofinanciranja.
Bližajo se državnozborske, kasneje pa tudi lokalne volitve. Kaj bi morali kulturniki v predvolilnem obdobju zahtevati od politikov? Kaj so najnujnejše reforme na področju kulture?
Glede reform ne bi izpostavili nič novega, kar nismo že izpostavili v okviru naše skupne akcije PROTEST PROTI NESORAZMERNIM REZOM, ki je iniciativa organizacij, ki je nastala pred osmimi leti, ko so se začela iracionalna krčenja predvsem v kulturi, zdravstvu in izobraževalnem sektorju.
Izražena so kot kratkoročne zahteve:
1. Povečanje proračunskih sredstev in nove odločbe, s katerimi se na podlagi rezervne liste odobri financiranje zavrnjenih programov.
2. V skladu z vrhunskostjo programa zagotovitev strokovni pregled prijav, z današnjemu času primerno celostno in enakovredno obravnavo programov na različnih področjih umetnosti.
3. Obravnavo organizacij na področju kulture kot profesionalnih in partnerskih struktur,
ki tvori temeljna področja sodobne kulturne in umetniške ponudbe.
4. Jasna in argumentirana besedila odločb in vpogled v zapisnike.
Ter dolgoročne zahteve:
1. Razvojna kulturna politika.
2. Reforma ministrstva za kulturo.
3. Civilni dialog.
4. Več sredstev in primerna podpora evropsko sofinanciranih programov.
5. Reforma razpisov in komisij.
6. Spodbujanje zaposlovanja.
7. Reforma statusa za samozaposlene (drsni cenzus, karierna dinamika, zdravstvena oskrba).
8. Uzakonitev usklajene definicije poklicnih NVO.
9. Ureditev hladnega pogona (neprogramski stroški).
10. Podpora pridobivanju evropskih sredstev, podpornim programom in medsektorskemu povezovanju (turizem, izobraževanje).
Kakšni so vaši prihajajoči projekti?
V trenutku, ko še vedno ni jasno ali bomo lahko izpeljali samo polovico našega programa ali pa se bo ta lahko razvijal, težko ocenimo vse projekte. Osredotočamo se na mednarodne projekte, ki so sofinancirani iz evropskih sredstev, lokalne programe pa smo zaradi rezov ministrstva prisiljeni zmanjšati oziroma jih opustiti.
Letos bomo tako v Ljubljani najverjetneje izvedli le še deseto edicijo festivala SONICA.
Naš glavni projekt je dolgoročni raziskovalni projekt NONUMENT, ki poteka v okviru MAPS – Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov, v katerem razvijamo inovativne pristope za ohranjanje kulturne dediščine. Tukaj nameravamo sodelovati z izjemnimi sodelavci s področja arhitekture, vizualnih umetnosti in glasbe, ter razvijati metodologijo za beleženje in oživljanje naše polpretekle zgodovine – arhitekture, spomenikov in javnih prostorov, ki izginjajo, so pozabljeni ali nezaželeni, a imajo izjemen emancipatorni potencial za našo družbo.
Nadaljujemo tudi z nagrado TESLA, ki je bila namenjena resni podpori mladim slovenskim intermedijskim in multidisciplinarnim avtorjem. Letos se bo TESLA zaradi poteze MK prestrukturirala in postala mednarodna iniciativa.
MoTA nadaljuje tudi članstvo v platformi SHAPE, ki združuje 16 vodilnih festivalov sodobne glasbe. SHAPE je edina evropska platforma za razvoj in promocijo sodobne glasbe, v okviru katere MoTA vsako leto predstavlja tudi slovenske glasbenike in jih postavlja ob bok mednarodnim avtorjem. V okviru tega projekta nameravamo izvesti še mnogo izobraževalnih in promocijskih aktivnosti tako v tujini kot doma.
Nadaljujemo predstavitve naših nagrajenih projektov, kot sta Cyanometer in Moonolith ter predvsem razvoj novih – v smeri sinteze in razvoja inštrumentov, instalacij in okolij, ki problematizirajo odnos sodobne družbe do okolja, in ki prispevajo k večjemu sožitju človeka z naravo.