Decembra so se predstavniki Asociacije udeležili letne skupščine regionalne platforme Kooperativa, ki je namenjena povezovanju nevladnih organizacij iz držav Zahodnega Balkana. Predsednica Asociacije Jadranka Plut je v sklopu ene od javnih razprav predstavila primere dobrih praks javno-zasebnih partnerstev v kulturi v Sloveniji.
Srečanje se je sicer odvijalo v Skopju, na začetku pa je zbrane nagovoril tudi makedonski minister za kulturo Robert Alagjozovski, ki je poslal pomemben signal regiji. Povedal je, da je podpiranje povezovanja nevladnih organizacij na Balkanu pomembno, in da bo njegovo ministrstvo stremelo k temu, da bodo tovrstna povezovanja postala sistemsko bolj podprta.
Mreža Kooperativa je bila ustanovljena za sistemsko podporo sodelovanja nevladnega sektorja v regiji. Kot je znano, obstajajo med državami številna mednarodna in regijska sodelovanja na institucionalna ravni, za katera so običajno rezervirana tudi proračunska sredstva, medtem ko mednarodna sodelovanja nevladnega sektorja pogosto niso posebno opredeljena ali finančno podprta. Kooperativa zato že od leta 2012 skrbi za pridobivanje sredstev za regionalno sodelovanje, v prihodnje pa si želi, da bi v skupni sklad vplačevale vse vlade iz regije jugovzhodne Evrope.
Na tokratni skupščini so zbrani odprli nekatera vprašanja, vezana na financiranje in prihodnost že obstoječih letnih razpisov, hkrati pa so naslovili tudi operativna vprašanja, kot so načini vključevanja novih članic. V sklopu pridruževanja novih članov so podprli idejo, da bi se članstvo organsko širilo tudi v države jugovzhodne Evrope, iz katerih trenutno v Kooperativi ni aktivnih članic.
Druga javna razprava je bila fokusirana na nevladne kulturne centre v regiji, kjer smo spoznali delovanje nekaterih neodvisnih prostorov na Hrvaškem in v Srbiji, predsednica Asociacije Jadranka Plut pa je kot zanimiva modela predstavila CUK Kino Šiška in Staro mestno elektrarno. Pri prvem je najbolj zanimiva organiziranost, saj je v svet zavoda vključena tudi civilna družba, pri drugi pa je zanimivo javno zasebno partnerstvo, kjer k možnosti realizacije programa prispevajo tako država, kot zasebno podjetje in nevladna organizacija.
V okviru skupščine so bili predstavljeni tudi projekti, ki jih je Kooperativa podprla v zadnjem obdobju, podrobneje pa so bili predstavljeni tudi mehanizmi, kot je REG Lab. Gre za poziv, ki je odprt za vse organizacije, ki potrebujejo akcijska sredstva za izvrševanje zagovorniških in aktivističnih dejavnosti s področja kulture. S tovrstnimi podporami skuša Kooperativa poleg vzpostavljanja vsebinskih programskih povezovanj na regionalni ravni prispevati tudi k splošnemu boljšemu položaju nevladne kulture.
Skupščina se je zaključila v duhu, da je potrebno še naprej stremeti k skupnemu izmenjevanju izkušenj in mnenj o praksah in dogajanjih iz posameznih držav v regiji, in da bi bilo potrebno v bližnji prihodnosti stremeti k temu, da bodo vse države po vzoru Hrvaške in Makedonije prispevale sredstva za razvoj nevladnih regionalnih povezovanj. Naslednja skupščina se bo predvidoma odvila poleti 2018.