Deveta seja Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi na ministrstvu za kulturo (MK), ki se je odvila 22. novembra 2017, je vsebovala štiri točke dnevnega reda. Med temi je bila Asociacija pobudnica točke, ki naslavlja problematiko že več let ustavljenega mehanizma podeljevanja izjemnih pokojnin, ki so predstavljale vsaj delni korektiv socialno slabe slike upokojenih samostojnih ustvarjalcev v kulturi.
Poleg tega je bila na seji obravnavana še problematika cenzusa in nedavno sproženi avtorski apel, ki se dotika avtorskih pravic.
Predstavnik Asociacije je pred sejo na ministrstvo naslovil prošnjo za pojasnila, kdaj in zakaj so se izjemne pokojnine prenehale podeljevati, kakšna so bila prizadevanja v zadnjih letih, da bi se mehanizem ponovno vzpostavil, in kakšne so bile aktivnosti ministrstva za kulturo ob tem, ko je bil sredi letošnjega leta sprejet zakon, ki ponovno omogoča podeljevanje izjemnih pokojnin na področju športa. Ministrstvo je odgovorilo, da se izjemne pokojnine ne podeljujejo od leta 2008, saj je bilo že pred tem ugotovljeno, da so zakonske podlage zastarele, na kar je v revizijskem poročilu kasneje opozorilo tudi Računsko sodišče RS. Ministrstvo je na seji delovne skupine pojasnilo tudi, da so kasneje potekala različna medresorska usklajevanja, a zaradi predvsem političnih razmer (pogoste menjave vlad), pripravljeni predlogi niso bili sprejeti.
Glede zakona, ki športnikom ponovno omogoča pridobivanje izjemnih pokojnin, pa so na ministrstvu za kulturo pojasnili, da je šlo za poslansko pobudo, v katero zavoljo ločitve vej oblasti niso mogli posegati. Hkrati so na ministrstvu povedali, da obstaja želja in prizadevanja, da bi bil mehanizem izjemnih pokojnin sprejet še v mandatu aktualne vlade. Na pobudo Asociacijinega člana delovne skupine so prisotni člani sprejeli sklep, v katerem ministrstvo pozivajo, naj čim prej uredi ponovno možnost pridobivanja izjemnih pokojnin tudi na področju kulture.
Prva točka dnevnega reda je zadevala problematiko cenzusa, ki jo je že na eni preteklih sej odprlo Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS). Pri DOS so predlagali, da se cenzus ne bi obračunaval preko povprečenja na tri leta, pač pa skozi triletna obdobja. Nekaj nerazumevanja je nastalo glede samega načina in možnosti implementacije tovrstnega predloga, zato bo predstavnica DOS predlog poizkušala opredeliti še jasneje. Glede na splošno nezadovoljstvo s cenzusom pa je skupina soglasno sprejela kratkoročni in dolgoročni cilj, ki ju je potrdila s sklepom. Kratkoročni cilj je, da se v Uredbi o samozaposlenih v kulturi, ki jo je lažje spreminjati, ob naslednjem spreminjanju implementira zvišanje cenzusa iz sedanjega 35. na 45. plačni razred. Dolgoročno pa je skupina izglasovala mnenje, da bi bilo potrebno stremeti k ukinitvi cenzusa v samem Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Skupina se je seznanila tudi z avtorskim apelom, a ker je bila problematika avtorskih pravic na skupini nedavno že obravnavana, so prisotni zgolj izrazili soglasje s takrat sprejetimi sklepi.
V točki razno se je odprlo problematiko družbene vključenosti otrok samozaposlenih v kulturi in sicer predvsem nezmožnost, da bi se otroci staršev samozaposlenih v kulturi udeležili dogodkov, kot je Dedek Mraz. Predstavnik Asociacije je pojasnil, da obstajajo različne možnosti, da se to vrzel zapolni, in hkrati spomnil, da za vse nevladnike in samozaposlene v kulturi Asociacija vsako leto z drugimi člani mreže (lani PTL, Bunker in Glej) soorganizira brezplačnega Dedka Mraza, ki se bo v Stari mestni elektrarni odvil tudi letos.