Marca 2017 je Evropska komisija izdala dokument Bela knjiga o razvoju Evropske unije, v katerem podajajo možne scenarije razvoja sedemindvajseterice. Dokument je nastal zaradi različnih pritiskov po spremembi Evropske unije, in različnih drugih dejavnikov, kot so Brexit ter s tem povezano sporadična namigovanja na odhod nekaterih drugih članic.
Bela knjiga razvoja Evropske unije predvidi pet različnih scenarijev razvoja povezave, od zelo ohlapne unije, ki ima skupne zgolj posamezne elemente, do nadaljevanja trenutnega scenarija in jačanja povezave na različnih nivojih. Scenariji se dotikajo tudi kulture.
Culture Action Europe (CAE) kot osrednja evropska povezava nevladnih organizacij na področju kulture, katere članica je tudi Asociacija, je v sredini septembra po širokem posvetovanju s svojimi članica izdala dokument Belonging and becoming kot odziv na Belo knjigo o razvoju Evropske unije in nekatere kasnejše dokumente, ki se dotikajo posameznih področji, kot so sociala, globalizacija, varnost in finance.
V dokumentu beremo, da je kulturni sektor načeloma naklonjen petemu scenariju, ki vodi v večjo povezanost Evropske unije, hkrati pa ohranja tudi nacionalne posebnosti in kulturno heterogenost. Ob tem pa v dokumentu poudarjajo, da je neprimerno, da kultura ni dobila posebne pozornosti v predvidevanjih prihodnosti, saj je ravno skupna kulturna dediščina in prizadevanje za medkulturni dialog in strpnost eden temeljih gradnikov evropske povezave.
Ob tem predlagajo šesti scenarij, ki ni zgolj zbir pregleda delovanja sektorjev, kot so gospodarstvo, promet, sodstvo in podobnih za odločevalce sicer pomembnih resorjev, pač pa dejansko gradi na skupnih kulturnih temeljih. Po točkah predlagajo ključna vodila šestega scenarija, kjer je na prvo mesto postavljeno spoštovanje zavez, tudi mednarodnih. Na tej točki izpostavijo spoštovanje mednarodnega dokumenta ICESCR, ki predvideva svobodo odločanja in pravico do udejstvovanja v umetnosti in kulturi.
Dokument CAE poudarja tudi pomen medkulturnega dialoga in strpnosti, ter nujnost usmeritve v vzdržno obnovljivo družbo. Izpostavlja tudi potrebo po tem, da se na evropski ravni zagotovi financiranje za kulturne ustvarjalce in umetnike, pozivajo pa tudi k zagotovitvi ustreznega dialoga odločevalcev s civilno družbo.