V sklopu 9. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki je med 13. in 16. septembrom potekal v Lutkovnem gledališču Maribor, se je odvila okrogla miza, posvečena samozaposlenim v kulturi, na katerem je s svojim predstavnikom sodelovala tudi Asociacija.
Organizatorji razprave so želeli med drugim osvetliti specifične težave ustvarjalcev s področja lutkovnega uprizarjanja. Razpravljali so tudi o ostalih izzivih samozaposlenih v kulturi.
Na začetku se je razprava fokusirala predvsem na Nacionalni program za kulturo 2018 – 2025 (NPK), kjer je sicer načelno možno zaznati željo po izboljšanju stanja, a razen dobre detekcije težav ni prisotnih veliko jasnih rešitev ali načrta, kako te rešitve implementirati.
Zbrani so bili izjemno kritični do napovedanega ločevanja poklicev samozaposlenih, za kar trenutno ni jasno niti to, po kakšni metodologiji bi se slednje sploh vzpostavilo. Poleg tega so ugotovili, da ustvarjalci s področja lutkarstva pogosto opravljajo zelo raznolika dela, vse od animatorjev do dramaturgov in scenaristov, tako da ni jasno, kaj bi tovrstne delitve pomenile za osebo, ki opravlja širok spekter del, hkrati pa sta v razvidu samozaposlenih v kulturi zavedena zgolj dva poklica za področje lutk.
Pogovarjali so se tudi o predlogu, da bi se plačila samozaposlenih v kulturi približala primerljivemu plačilu za podobno delo znotraj javnih zavodov. Ob tem je predstavnik Asociacije poudaril, da sorodna dikcija že sedaj obstaja in je zapisana v 82.b členu ZUJIK, a da po dobrem letu od vključitve člena v zakon še vedno ni jasno, kako stvari potekajo znotraj javnih zavodov. Še vedno niso postavljeni primerjalni kazalniki, poleg tega pa je člen omejen na izplačila iz državnega proračuna, kar je dodatna težava. Veliko bolj smiselno bi zato bilo, da se določilo najprej omeji na poslovanje samozaposlenih z javnimi zavodi, da se mehanizem v celoti vzpostavi, in se nato preveri njegovo delovanje ter učinkovitost in doseganje ciljev. Šele v tem primeru je smiselno pričeti razmišljati o širitvi določila na gospodarski ali nevladni sektor, seveda ne brez ustreznih finančnih izračunov. Ne smemo namreč pozabiti, da so NVO prav tako odvisne od financiranja ministrstva, zato je potrebno za izvajanje tega ukrepa povečati tudi temu namenjena sredstva za honorarje samozaposlenih s strani MK.
Zbrani so veliko časa namenili tudi vprašanju priznavanja pravice do plačila prispevkov za samozaposlene v kulturi. Področje lutk je namreč zelo specifično, ker pa so se komisije sedaj združile v eno komisijo, kjer posamezno področje pokriva zgolj ena oseba, je neizogibno, da bo področje, kot je lutkovno uprizarjanje, razumljeno parcialno. Med ustvarjalci zato obstaja bojazen, da bodo lahko številni samozaposleni oškodovani ali prikrajšani za pravico do plačila prispevkov.
Zbrani so izpostavili tudi vprašanje servisa oziroma pomoči za ustvarjalce v kulturi, v NPK zapisane namere o spodbujanju mecenstva, obravnavalo pa se je tudi vprašanje zaposlitvenega statusa. Vsi prisotni so se spraševali tudi, zakaj še vedno ni politične volje, da bi se sprejele konkretnejše davčne olajšave za investicije v kulturo.
Dogodek se je zaključil z ugotovitvijo, da za področje lutk pogosto ni dovolj posluha. Strinjali so se, da bi bilo potrebno razvid za samozaposlene v kulturi razširiti vsaj še za en dodaten poklic, ki bi se nanašal specifično na področje lutkovnega uprizarjanja. Predstavnik Asociacije Tadej Meserko je poudaril, da ob zadnjem spreminjanju Uredbe o samozaposlenih v kulturi ni bilo nobene širitve seznama specializiranih poklicev in da je tovrstna prizadevanja potrebno naslavljati še naprej, saj se področje kulture nenehno razvija, permutira in nadgrajuje.
Več o okrogli mizi lahko najdete na tej povezavi.