Ministrstvo RS za kulturo (MK) je v javno razpravo poslalo osnutek Nacionalnega programa za kulturo (NPK), ki je v strokovni javnosti naletel na veliko pomislekov. To je bilo jasno razvidno tudi na današnji novinarski konferenci, na kateri so spregovorili kulturniki iz različnih sektorjev kulturniške javnosti.
Zbrani so izrazili vsaj zadržanost do NPK, večina pa mu je odkrito nasprotovala. Gre za pomemben signal strokovne javnosti, ki bi ga moralo resno vzeti tudi ministrstvo za kulturo.
Na novinarski konferenci so nastopili:
• Mija Aleš, predsednica Zveze kulturnih društev Slovenije
• Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana
• Jadranka Plut, predsednica Društva Asociacija
• Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev
• Rok Vevar, samozaposlen v kulturi
Predsednica Zveze kulturnih društev Slovenije Mija Aleš je opozorila, da NPK pomanjkljivo razume koncept ljubiteljske kulture, saj slednja ni le pripravljalnica za profesionalne ustvarjalce, kot bi lahko razumeli iz dikcije osnutka. Dodala je še, da se v trenutnem osnutku profesionalni nevladni sektor na mnogih mestih prekriva z ljubiteljsko kulturo, kar ustvarja zmedo, kaj katero polje vključuje. Pohvalila je ugotovitev NPK, da Javni sklad za kulturne dejavnosti igra pozitivno vlogo pri podpori ljubiteljski kulturi. Poudarila je še, da bi moral NPK vsebovati tudi iztočnice za lokalne kulturne programe ter vključiti vlogo Zveze kulturnih društev Slovenije.
Direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana Uroš Korenčan je nastopil v imenu kolegija direktorjev slovenskih gledališč, ki so se enotno opredelili do osnutka NPK, za katerega menijo, da je neustrezen, kar se tiče metodologije, da ne izkazuje strateške naravnanosti in da nima priloženega operativnega programa, ki bi inštrumente in ukrepe za izvedbo programa predstavil bolj konkretno. Zato menijo, da je potrebno sprejemanje NPK zaustaviti, saj dokumenta v zdajšnji obliki ni mogoče dopolniti tako, da bi postal sprejemljiv. Osnutku med drugim nasprotujejo tudi zato, ker pripravlja teren za več morebitnih konfliktov znotraj kulture, ki jih zavračajo: med javnim in nevladnim sektorjem (polji sta komplementarni, medtem ko NPK predpostavlja, da sta si ti dve polji nasprotujoči), med ljubitelji in profesionalci, med različnimi področji, ki so skozi krizo prišla z različno okleščenimi proračuni in med centrom ter periferijo.
Predsednica Društva Asociacija Jadranka Plut, je povedala, da NPK večinoma sicer pravilno identificira težave kulturnega polja, vendar ne opredeli smernic rešitev, ciljev in ukrepov, ki jim bo mogoče kasneje slediti. Posamezni ukrepi znotraj NPK glede NVO in samozaposlenih so izvzeti iz konteksta urejanja celotnega sektorja, niso podprti z analizami in ne odražajo predlogov strokovne javnosti iz zadnjih let. NPK tako uvaja ločnico med avtorskimi in neavtorskimi poklici samozaposlenih v kulturi, kar bi lahko vodilo v zmanjšanje števila tistih, ki jim MK plačuje prispevke. Uvedba Agencije za umetnost je velika sprememba, ki bi lahko ogrozila količino sredstev za umetniške programe na račun administracije. Pozdravila je uvedbo koncesij za NVO, a hkrati opozorila, da v NPK manjkajo vsi drugi ukrepi za razvoj nevladnega sektorja, od umestitve definicije NVO v krovni zakon, do financiranja hladnega pogona itn.
Izpostavila je tudi težave nevladnikov z nedavno odprtim štiriletnim programskim razpisom. Ta uvaja obvezne vstopnine, kar bo prineslo dodatne administrativne obremenitve, prijavitelja pa nameravajo ocenjevati tudi na podlagi bonitetne ocene zasebnega podjetja, ki nima posodobljenih podatkov kulturnih organizacij, zelo problematične so v razpisu tudi določbe o obveznem urejanju avtorskih pravic z licenco Creative Commons.
Plutova je ob tej priložnosti podprla predlagano spremembo krovnega zakona in uvedbo obveznega deleža za umetnost.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina je povedal, da so na MK naslovili vrsto apelov in deklaracij, a popolnoma neuspešno. Ocenjuje, da je NPK absolutno preobsežen. Člane društva moti nenehno poudarjanje javnega interesa, ki je postalo ideološka floskula, prav tako opozarjajo, da je sporen koncept »verodostojnost« umetniških del. Povedal je, da so samozaposleni tudi med pisatelji ogrožena kategorija in da se NPK ne bi smel sprejemati po hitrem postopku in v naglici. Glede javne agencije je povedal, da mora biti res neodvisna, vendar mora za to zbrati izvenproračunska sredstva, ne pa prerazporediti že obstoječa, kar v danem trenutku ni mogoče, zato agencija ni smiselna. Dodal je, da glede na trenutni nizek trend rasti proračuna za kulturo še dolgo ne bomo dosegli nivoja financiranja, kot je bil leta 2009. Glede Kulturniške zbornice pa se pridružuje mnenju, da je v takšni obliki, kot je, ne potrebujemo.
Rok Vevar, samozaposlen v kulturi, opaža, da MK nikoli ni razumelo, kako se umetnost proizvaja in da procesa umetniške proizvodnje ne zna nasloviti s primernimi podpornimi programi. Težnja, da se razdeli poklice na avtorske in neavtorske je po njegovem mnenju del teh fundamentalnih nesporazumov. NPK izgleda kot dokument, ki ga je oblikovala finančna politika, ne pa vsebinski strateški dokument. Ugotavlja, da MK v razmerju do Ministrstva RS za finance ne zna doseči, da bi sredstva vrnili na predkrizno raven. Glede koncesij je opozoril na nevarnost, da se na ta način žrtvuje programska in umetniška avtonomija umetniških organizacij. Povedal je še, da je sodobni ples v NPK omenjen samo bežno in vztrajal pri stališču, da bi Center za sodobni ples bil javna ustanova, čeprav MK išče druge rešitve. Opozoril je še, da je obdobje osmih let za NPK dolgo in da bi kratkoročnejši programi omočili, da bi se zadeve lahko hitreje premaknile.
Vsi zbrani pričakujejo nadaljevanje dialoga o ključnih strateških usmeritvah kulturne politike s pristojnim ministrstvom.