Novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2) med večjimi novostmi uvaja spremembe glede normiranstva samozaposlenih v kulturi. Slednje v Asociaciji pozdravljamo, hkrati pa opozarjamo na preveliko zvišanje obdavčevanja tujih nastopajočih izvajalcev.
Sistem normiranstva je do sedaj poznal 80 odstotkov priznanih davčnih odhodkov. Ob tem samozaposleni ni mogel uveljavljati davčnih olajšav, pač pa je bila omenjena obdavčitev dokončna.
Če je samozaposleni v kulturi do sedaj denimo zaslužil 5.000 evrov letno, je imel priznanih 80 odstotkov normiranih odhodkov, osnova za obračun davka pa je bila 1.000 evrov. Od teh 1.000 evrov, ki so predstavljali dobiček samozaposlenega, je slednji nato plačal 20 odstotkov (ali 200 evrov) davka.
Sistem, ki ga uvaja novela ZDoh-2, sicer znižuje normirane odhodke iz 80% na 60%, a hkrati uvaja davčne olajšave. Osnovni izračun bo tako podoben prej predstavljenemu primeru, le da bo na dobiček možno uveljavljati še davčne olajšave, kot so splošna davčna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane in posebna osebna olajšava, ki delavcem v kulturi omogoča še dodatno 15% znižanje davčne osnove.
Spremembe tako pomenijo znižanje davčne obremenitve predvsem za tiste z nižjimi prihodki. Po izračunih Ministrstva za finance, naj bi vsi samozaposleni, ki letno zaslužijo do 35.000 evrov bili na boljšem. Preliminarni izračuni za samozaposlene v kulturi kažejo, da večina, ki zasluži do 15.000 evrov letno ne bo plačala dohodnine (izračuni so odvisni od konkretnega primera, npr. od števila vzdrževanih družinskih članov, ipd.)
Asociacija je ob zadnjem večjem spreminjanju ZDoh-2 leta 2013 zagovarjala sistem, ki je podoben trenutnemu predlogu, a so bili takratni normirani odhodki nižji od današnjih, kar pomeni, da je aktualni predlog ugodnejši. Tudi zato pozdravljamo spremembe normiranstva, ki bo glede na finančno sliko samozaposlenih v kulturi, za veliko večino predstavljajo manjšo davčno obremenitev.
Poleg normiranstva novela spreminja tudi sistem obdavčevanja nastopajočih izvajalcev, ki niso rezidenti. Na tej točki se je Asociacija odzvala s svojim predlogom, saj menimo, da gre za preveliko davčno obremenitev tujih nastopajočih izvajalcev, oziroma za nepotrebno administrativno obremenjevanje.
Zakon namreč predvideva, da bi se normirani odhodki za tuje nastopajoče izvajalce znižali iz sedanjih 80 odstotkov na 30 odstotkov. Če izvajalci dokažejo, da ne presegajo prihodkovnih pogojev za vstop v sistem normiranstva, pa bodo obdavčeni z 60 odstotki. Menimo, da bi zavoljo nejasnega dokaznega postopka, ki je preložen na izvajalce, večina bila deležna zgolj 30 odstotne stopnje normiranih odhodkov, kar zanje predstavlja preveliko davčno obremenitev. Zato smo predlagali, da se ta stopnja pavšalno izenači s siceršnjo stopnjo normiranih odhodkov v pričujoči noveli, torej na 60 odstotkov.
Poleg tega smo se odzvali tudi na spremembe 48. člena ZDoh-2, kjer je zapisana možnost, da se posameznikom, ki so znotraj sistema normiranstva, v dohodkovni pogoj vštevajo tudi prihodki povezanih oseb. Ker za povezane osebe v primeru samozaposlenih v kulturi lahko štejejo tudi društva in zavodi, kjer imajo samozaposleni ustanoviteljske ali odločevalske pravice, predlagamo, da bi neprofitne nevladne organizacije v člen zapisali kot kolektivno izjemo.
Neprofitne nevladne organizacije namreč ne delujejo in poslujejo z namenom preusmerjanja finančnih sredstev ali večanja profita, pač pa zavoljo svojega poslanstva. Poleg tega je združevanje samozaposlenih v kulturi v kulturno umetniška društva ali zavode narava dela na področju kulture. S predlogom MF bi se lahko prevelikemu številu samozaposlenih v kulturi iz neupravičenih razlogov odreklo možnost vstopanja v sistem normiranstva. Iz sledečih razlogov smo predlagali kolektivno izjemo iz določila, ki se nanaša na neprofitne nevladne organizacije.
Celoten seznam komentarjev si lahko ogledate na tej povezavi.