Asociacija je v preteklih mesecih z ostalimi nevladnimi organizacijami v kulturi in Slovensko filantropijo sodelovala v daljšem posvetovalnem procesu glede urejanja prostovoljskega dela na področju kulture.
Posvet je bil osredotočen na pripravo nove Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva, s katero želi Ministrstvo za javno upravo urediti področje trajnostnega razvoja obeh dejavnosti.
Asociacija je v procesu sodelovala v okviru ad hoc delovne skupine na področju kulture, ki je poleg poklicnih nevladnih organizacij vključevala tudi ljubiteljske zveze.
Poleg splošne razprave o razvoju prostovoljstva ter skrbi, da pri tovrstnem delu ne prihaja do zlorab tega mehanizma, smo se osredotočili predvsem na predlagani akcijski načrt na kulturnem resorju. Znotraj četrtega cilja je Ministrtsvo za kulturo namreč predvidilo spodbujanje kakovostnega prostovoljstva in razvoj različnih oblik prostovoljstva na lokalni in nacionalni ravni. Žal menimo, da je akcijski načrt pomanjkljiv, zato smo predlagali temeljite dopolnitve.
V prvi vrsti morajo predlogi za razvoj prostovoljstva zajeti vsa ustvarjalna področja znotraj sodobne umetnosti, ne pa, da se jih krepi zgolj na področju knjižnic, kulturne dediščine in arhivov, kot je bilo to predvideno s strani MK.
Ukrepi morajo zajemati tudi NVO in ne zgolj javne zavode. Pri tem je potrebno upoštevati specifike ljubiteljskega in poklicnega nevladnega sektorja, ki prostovoljce vključujejo na različne načine (ljubitelji kot temeljni način delovanja, profesionalni kot dopolnitveni mehanizem).
Ukrepi morajo predvideti spodbujanje evidentiranja prostovoljskih ur v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. V letu 2016 je poročilo o prostovoljskem delu v skladu z Zakonom o prostovoljstvu namreč oddalo zgolj 1.307 prostovoljskih organizacij in 71 organizacij s prostovoljskim programom. Tretje področje, na katerem je bilo opravljenih največ prostovoljskih ur je ravno področje kulture in umetnosti (716.959 ure oziroma 6,7 %). Verjamemo, da bi ob bolj doslednem evidentiranju ur ta številka bistveno narasla. Dosedanja promocija vpisa in vpisnika prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom ni prinesla pričakovanih rezultatov, zato naj strategija predvidi konkretne spodbude.
Ukrepi morajo predvideti tudi spodbujanje mentorstva prostovoljcem (izobraževanja in zaposlitve) na področju ljubiteljske in profesionalne kulture ter umetnosti v NVO in ostalih organizacijah s prostovoljskim programom.
Model beleženja s prostovoljstvom pridobljenih kompetenc je potrebno razširiti z upoštevanjem prostovoljskega dela kot delovne dobe.
Upoštevati je potrebno tudi prostovoljno delo kot lastnen vložek pri izvedbi sofinanciranih projektov, če je prijavitelj vpisan v vpisnik prostovoljskih organizacij v skladu z Zakonom o prostovoljstvu, ter določitev vrednosti opravljenega prostovoljskega dela za različne tipe dela. Upoštevanje prostovoljnega dela kot lastnega vložka pri izvedbi sofinanciranih projektov je že uveljavljena praksa denimo na razpisih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, in je lahko pomemben mehanizem razvoja manjših NVO v kulturi, ki lahko tako lažje pridejo do potrebnega lastnega deleža za sofinanciranje. Skladno z Zakonom o prostovoljstvu se ocenjene vrednosti opravljenega prostovoljskega dela obračunajo za organizacijsko delo 13 evrov na uro, za vsebinsko 10, ostalo prostovoljsko delo pa 6 evrov na uro.
Javna razprava, znotraj katere smo oddali tako lastne pripombe Asociacije, kot skupne s Slovensko filantropijo in ostalimi NVO v kulturi, se je zaključila sredi julija. Pričakujemo, da bo strategija sprejeta najkasneje do konca leta.