V Asociaciji smo pripravili in medijem poslali naš odziv na vložitev podpisov za zakonodajni referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Izpostavili smo, da zakon ne prinaša nič novega in da uvaja zgolj jasne in transparentne postopke za pridobitev dodatka. Že računsko sodišče je leta 2009 presodilo, da veljavni zakon ne zagotavlja pogojev za enakopravno obravnavo oseb, ki so v enakem ali primerljivem položaju. Dejansko je tako obstoječi sistem, ki ga vladni zakon odpravlja, tisti, ki odločitev o dodelitvi izjemnih pokojnin v celoti prepušča vsakokratnemu ministru.
V društvu ocenjujemo, da je normativna ureditev postopkov za dodelitev dodatkov k pokojninam potrebna, a da je hkrati postala predvolilno orodje. Zaskrbljenost smo izrazili nad dejstvom, da so v ozadje postavljene teme, ki so tako za delavke in delavce v kulturi kot za upokojence, dejansko relevantne. Opozorili smo, da bi se morala politika ukvarjati z dejanskimi težavami na področju upokojevanja, tako v kulturi kot širše.
Zaradi preteklih reform sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter prekarizacije na trgu dela je ogrožena celotna generacija bodičih upokojenk in upokojencev. Napovedana vladna reforma bo težave še zaostrila. Številni, ki so delo opravljali preko študentskih napotnic ali pogodb civilnega prava, namreč ne bodo imeli dovolj pokojninske dobe brez dokupa, da bi se lahko dostojno upokojili. Prisiljeni se bodo upokojevati po starostnem pogoju 65 let, ki ga namerava vlada še zaostriti na 67 let. Njihove pokojnine bodo zaradi nepriznanih let delovne dobe nizke.
Težave nizkih pokojnin prekarnih delavcev na področju kulture lahko vlada na dolgi rok odpravi z uvedbo karierne dinamike, kar smo v društvu že predlagali. Za razliko od aktualnega predloga ministrstva, ki ne bi imel učinka na višino pokojnin, bi po našem predlogu samozaposleni lahko pričakovali višje pokojnine. A karierna dinamika bi v resnici naslovila zgolj tiste, ki v sistem vstopajo zdaj. Tisti, ki so v sistemu že dlje časa, potrebujejo drugačne rešitve, ki bi jih morala vlada pripraviti v sklopu pokojninske reforme in v okviru sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.