Slišano življenje je projekt sodelovanja med društvom Slišanje glasov in samozaposlenima ustvarjalcema Majo Dekleva Lapajne in Norbertom Svenom Föjem. Gre za umetniško predelavo zgodb članov in članic podpornih skupin Društva Slišanje glasov, prežeto s prvinami gledališke, plesne in glasbene improvizacije. Projekt je predstavljal del ERASMUS+ projekta “Umetnost glasov – umetnost kot medij podpore slišalcem in slišalkam glasov in drugim osebam, ki uporabljajo storitve služb za duševno zdravje“.
Vrsta: Projekt
Oktober 2019 – danes
Stran projekta
Teme:
Posameznikovo dobro počutje
Dobro počutje skupnosti
Duševno zdravje
Kakovost družbenih odnosov
Umetniške prakse:
performativne umetnosti
slišanje glasov
duševno zdravje
ples
gledališče
Ciljna skupina:
Mladi (15–29 let)
Odrasli (30–64 let)
Starejši (65+)
Raven:
Nacionalna
Na ravni EU
Ocenjen proračun:
Viri financiranja:
Evropska komisija – ERASMUS+ PROGRAM, Mestna občina Ljubljana
Izvajalci:
- Društvo Slišanje glasov – Društvo za pomoč in samopomoč pri spoprijemanju z izkušnjo slišanja glasov in drugih zaznav
- Projekt Predelano življenje
- Društvo Kralji ulice
- Javni sklad za kulturne dejavnosti
- Dijaški dom DIC
Tip organizacij:
Nevladna organizacija
Javna institucija
Področje:
Zdravje
Prostovoljstvo
Jeseni 2016 se je začelo sodelovanje med društvom Slišanje glasov in dvema uprizoritvenima umetnikoma Majo Dekleva Lapajne in Norbertom Svenom Föjem. Člani podpornih skupin društva Slišanje glasov so izrazili zanimanje za sodelovanje pri pripravi gledališkega projekta, ki bi tematiziral njihovo življenje in posebej njihovo soočanje s slišanjem glasov, oba umetnika pa sta ponudila sodelovanje pri umestitvi tega interesa v njun dolgotrajnejši ustvarjalni proces pod imenom Predelano življenje. Tako je nastal projekt z imenom Slišano življenje.
Ta je obsegal faze predpriprave, informiranja in motiviranja udeležencev, serijo delavnic, skozi katere so udeleženci pripravljali svoje prispevke, prežete s prvinami gledališke, plesne in glasbene improvizacije, oba umetnika v vlogi mentorjev pa sta le-te umeščala v celoto odrskega nastopa. Višek projekta so bile predstave, ki so jim sledile refleksije, analitični pogovori in objavljanje.
Takšen razvoj in izvedba projekta sta se nato ponovila v še več ciklusih. V času od 15.1.2022 do 15.1.2024 pa je potekal ERASMUS+ program z naslovom “Umetnost glasov – umetnost kot medij podpore slišalcem in slišalkam glasov in drugim osebam, ki uporabljajo storitve služb za duševno zdravje“. V njem so izvajalci iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Velike Britanije in Slovenije razvijali štiri različne modalitete dela s slišalci in slišalkami glasov s pomočjo umetniških medijev likovne umetnosti, gledališkega dela, umetniške improvizacije in dela z literaturo ter kreativnim pisanjem. Projekt je obsegal razvoj metodologije dela s temi štirimi mediji, njenega preizkušanja in oblikovanja spletnega tečaja za informativno seznanjanje s temi štirimi pristopi. Po koncu ERASMUS+ projekta se v društvu Slišanje glasov odvijajo nove ustvarjalne dejavnosti, ki so zrasle iz zgoraj omenjenih, z novim mentorstvom in v novih kontekstih.
V projektu se je pokazalo, da si prostor odra in prostor srečanj podporne skupine slišanja glasov delita veliko lastnosti. V obeh prostorih se da s pomočjo prostoru lastnih orodij zgraditi varno okolje za predelovanje ranljivih točk vsakega posameznika in skupine na spoštljiv in igriv način.
Članice in člani podpornih skupin, ki so sodelovali pri nastajanju Slišanega življenja, so lahko svojo zgodbo podoživeli, predelali in delili tudi z odrskimi sredstvi pripovedovanja, giba, plesa, glasbe, igre vlog preigravanja prostorskih, časovnih in čustvenih odnosov. Udejanjene osebne zgodbe so ponudile osebam-avtorjem, da jih podoživijo z distanco, ki jo prinaša odrski prostor, in se z njo tako mogoče lažje soočajo.
Skupinsko delo in podpora pri predstavi sta poudarila eno izmed osnov odrskega dogajanja: da je delo skupnosti za skupnost, da lahko na distanci predela raznorazne odnose in vzorce ter hkrati že ustvarja nove svetove. To gre tudi z roko v roki z improvizacijskim delom, ki v ospredje ne postavlja estetizacije doživljanja, temveč družbeno funkcijo odrskega dogajanja.
Rezultati projekta
Projekt je razvil novo možnost dela z zelo raznovrstnimi skupinami ljudi z izkušnjo duševnih stisk skozi uporabo umetniških medijev, predvsem prežete s prvinami gledališke, plesne in glasbene improvizacije. Pri tem je deloval v sozvočju z načeli in usmeritvami organizacije (društva Slišanje glasov), ki se zavzema za obravnavo slišanja glasov kot izkušnje, ki je med ljudmi zelo pogosta in ki sama po sebi ni znak kake bolezni. Gre za izhodiščno verjetje, da je slišanje glasov dosti univerzalna človeška izkušnja in pogosto odziv na doživete izkušnje in življenjske dileme ter težave. To izhodišče se precej razlikuje od medicinskih in psihiatričnih pogledov, ki izhajajo iz (»uradnih«) klasifikacij bolezni in simptomov, in daje prednost temu, kako ljudje s takimi izkušnjami sami opredeljujejo svoje doživljanje in kako ga razlagajo. S takim pogledom je skladno zavzemanje za svobodno izbiro, odločitev ter tudi pravico in odgovornost vsakega, da si po svoje izbere in se odloči za tako ali drugačno obravnavanje ali delovanje v zvezi s svojimi glasovi. To pomeni tudi prizadevanje za emancipacijo glasov oz. za spoštovanje resničnosti izkušnje posameznika. Projekt je pomenil javno in osebno eksplikacijo in uresničevanje stališča, da je potrebno glasove jemati resno in jih po možnosti sprejemati kot del bivanja. V projektu razviti pristopi so se tudi po formalnem koncu projekta nadaljevali (še naprej uporabljali) in tako predstavljali znak prenosa inovacije v življenje in prakso.
“Zakaj je lažje? Ko se srečujemo na podporni skupini in delimo zgodbe, izkušnje, dojemanja in odzive, postane sčasoma lažje. Zame predvsem zato, ker zgodba, ki sem jo delila, ne odmeva več v meni. Ne bežim več pred njo. Ko pa svojo bolečo izkušnjo, svojo najglobljo bolečino, postavim na oder, ta postane preteklost, s katero lahko živim.” (Mojca, članica podporne skupine Slišanja glasov Slovenija in soustvarjalka predstave Slišano življenje)
Katalog dobrih praks kultura in zdravje sofinancira Ministrstvo za javno upravo in Evropska Unija.