Samozaposleni v kulturi so zavoljo delovnega angažmaja v različnih dejavnostih pogosto soočeni z odločitvijo, kako izdati račun za dejavnost, ki je nimajo, ali ne morejo imeti registrirano v okviru statusa samozaposlenega v kulturi. Samozaposleni pri tem pogosto ne vedo, da lahko paralelno s statusom zamozaposlenega odprejo tudi popoldanski s.p.
Tokrat smo v okviru servisa Asociacije pripravili prenovljen članek, v katerem pojasnjujemo ali samozaposleni v kulturi lahko odpre t.i. popoldanski s.p., katere račune lahko v okviru tega izdaja in kakšni so s tem povezani stroški.
V kolikor samozaposleni v kulturi nima registrirane določene dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD), bi pa želel za to dejavnost izdati račun, potem slednje ne more storiti v okviru statusa, pač pa mora odpreti še t.i. popoldanski s.p. Ta termin sicer ni uraden izraz, pač pa pogovorno izrazoslovje za primere, ko ima nekdo odprto dejavnost kot samostojni podjetnik, a ima ob tem prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje plačane že iz drugega naslova, na primer iz zaposlitve ali pa kot samozaposlen v kulturi.
T. i. popoldanski s.p. lahko samozaposleni posameznik odpre poobičajnem postopku za registracijo samostojnega podjetnika v register poslovnih subjektov. Postopek je razmeroma preprost in vključuje vpis podatkov o podjetju ter natančno opredelitev dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal v okviru svojega poslovanja. Ob registraciji posameznik natančno navede dejavnosti, ki jih namerava opravljati, kar mu nato omogoča, da v okviru teh dejavnosti izdaja račune za opravljene storitve ali prodane izdelke. V praksi to pomeni, da lahko kot popoldanski s.p. opravlja dodatne dejavnosti ob svoji redni zaposlitvi ali samozaposlitvi. V kolikor pa podjetnik ugotovi, da bi želel kasneje razširiti svoje poslovanje in dodati nove dejavnosti, lahko to stori tudi naknadno, z dodatno registracijo teh dejavnosti pri pristojnih organih.
Ob odprtju popoldanskega s.p. pa se pojavljajo različna vprašanja glede stroškov, zlasti za samozaposlene v kulturi. Pri tem je treba upoštevati, da popoldanski s.p. vključuje določene redne stroške, med katerimi so najbolj očitni stroški računovodstva, vodenja poslovnih knjig in drugih administrativnih nalog, povezanih s poslovanjem podjetja. Vendar pa največje finančno breme predstavljajo prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ki jih mora podjetnik plačevati v skladu z zakonodajo. Pomembno pa je poudariti, da samozaposleni v kulturi, ki si že plačujejo prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v okviru svojega statusa samozaposlenega v kulturi, ali pa imajo s strani Ministrstva za kulturo odobreno pravico do plačila prispevkov, niso zavezani k dodatnemu plačevanju teh prispevkov ob odprtju popoldanskega s.p. To pomeni, da se lahko posameznik izogne dvojni obveznosti plačevanja prispevkov.
Finančni urad Republike Slovenije (FURS) je glede plačevanja prispevkov v primeru samozaposlenih v kulturi, ki odprejo popoldanski s.p., podal pojasnilo: »Tako posameznik, ki se za opravljanje specializiranega poklica na področju kulture na podlagi 82. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) vpiše v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, hkrati pa dodatno registrira dejavnost, ki ne sodi v opravljanje samostojno specializiranega poklica na področju kulture, na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ni zavezan k plačilu pavšalnih prispevkov iz naslova dodatno registrirane dejavnosti.« To pomeni, da samozaposleni v kulturi, ki že uživajo pravice do prispevkov s strani države ali jih sami plačujejo, ne bodo soočeni z dodatnimi stroški zaradi odprtja popoldanskega s.p., če njihova dodatna dejavnost ni povezana s področjem kulture.
Več o popoldanskih s.p. za samozaposlene:
* Nazadnje posodobljeno besedilo v septembru 2024.