Neodvisna kulturna scena je izjemno dinamična, vendar pogosto deluje v težavnih okoliščinah, kjer dostop do prostorov, financiranja in sodelovanja z lokalnimi skupnostmi ter odločevalci ni samoumeven. Projekt OPE.N, ki združuje organizacije iz Slovenije, Hrvaške in Kosova, si prizadeva ustvariti boljši podporni sistem za neodvisne kulturne prostore in vzpostaviti trdnejše povezave med kulturnimi delavci, lokalnimi skupnostmi in institucijami.
V okviru projekta je bil izveden obsežen vprašalnik, ki je raziskoval izzive, potrebe in priložnosti na področju neodvisne kulture. Sodelovalo je 360 udeležencev iz 26 držav, vprašalnik pa temelji na predhodnih polstrukturiranih intervjujih in pogovorih s 39 akterji neodvisne kulture. Rezultati raziskave so razkrili ključne teme, ki jih je vredno podrobneje predstaviti. Raziskavo sta podprla Evropska unija in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
POROČILO O IZSLEDKIH RAZISKAVE
Ključni izsledki raziskave:
1. Dostop do prostorov in infrastrukture
Več kot polovica respondentov uporablja javne prostore, ki jih upravljajo javne institucije, kar nakazuje potrebo po večjem številu partnerstev med civilno in javno sfero. Skoraj polovica respondentov je odvisna od najema zasebnih prostorov, kar kaže na finančni pritisk na neodvisno sceno. Pomemben delež jih uporablja odprte javne površine, kot so ulice ali rečne obale, manj pa jih deluje v zasedenih prostorih. Raziskava je tudi pokazala, da je dostop do prostorov za umetniške rezidence omejen.
2. Vpliv političnega in ekonomskega konteksta
Respondenti zaznavajo vpliv političnih sprememb predvsem na lokalni ravni. Razlike so opazne tudi pri dostopu do javnih sredstev – večina ocenjuje, da so ta težko dostopna, kar kaže na pomanjkanje informacij in usklajenosti pri financiranju sektorja.
3. Participacija v upravljanju prostorov
Večina sodelujočih si želi delno sodelovanje v upravljanju prostorov, le redki stremijo k popolnemu nadzoru. Polovica respondentov ne sodeluje ali le redko sodeluje pri upravljanju, kar kaže na potrebo po bolj prilagodljivih modelih upravljanja, ki upoštevajo različne potrebe uporabnikov.
4. Generacijska dinamika
Raziskava razkriva izrazite generacijske vrzeli, ki jih akterji doživljajo različno – od pozivov k sodelovanju med generacijami do prepuščanja prostora mlajšim. Edinstvenih rešitev za to področje ni, vendar bi lahko procesi medgeneracijskega povezovanja prispevali k večji kontinuiteti delovanja sektorja.
5. Samorefleksija in kritičnost
Več kot polovica respondentov meni, da sektorju primanjkuje samokritičnosti in pripravljenosti na spremembe. Občutki frustracije, otopelosti in utrujenosti prevladujejo, vendar obstaja tudi skupina, ki izraža navdušenje in optimizem glede prihodnosti.
Priložnosti za prihodnost
Rezultati raziskave ponujajo dragocene uvide za razvoj neodvisne kulturne scene. Ključni poudarki so:
- Spodbujanje javno-zasebnih partnerstev pri upravljanju prostorov.
- Povečanje dostopnosti informacij o financiranju in infrastrukturi.
- Razvoj prilagodljivih modelov upravljanja prostorov, ki omogočajo raznoliko participacijo.
- Podpora procesom medgeneracijskega sodelovanja in prenosa znanja.
- Povečanje refleksije in kritičnosti znotraj sektorja za bolj premišljene strategije razvoja.
Projekt OPE.N nas opominja, da je prihodnost neodvisne kulture odvisna od naše sposobnosti povezovanja, inovativnosti in prilagodljivosti. S prizadevanji za bolj vključujoče in trajnostno delovanje lahko neodvisna kulturna scena postane še pomembnejši dejavnik družbenih sprememb in ustvarjalnosti.
Za več informacij o projektu OPE.N in celoten vprašalnik obiščite: https://open.operacijagrad.net