V prostorih državnega zbora je 20. junija potekala 18. redna seja Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Državnega sveta, na kateri so svetniki obravnavali tudi nov predlog Resolucije o Nacionalnem programu za Kulturo. Na sejo smo bili, kot predstavniki strokovne javnosti in nevladne kulture, vabljeni tudi v društvu Asociacija.
Na seji smo predstavili naše stališče do dokumenta in pozdravili aktivnosti aktualnega ministrstva in vlade, da prenovi temeljni dokument strategije za kulturno politiko. Komisiji smo predlagali, da v sklepu predlaga nujno zagotovitev dovoljšnih finančnih sredstev v državnem proračunu, da se določila novega Nacionalnega programa za kulturo lahko tudi dejansko izvedejo.
Kot smo predstavili zbranim na seji, kjer so bili poleg svetnikov, predstavnikov ministrstva in Asociacije prisotni še predstavniki Javnega sklada za kulturne dejavnosti in invalidskih organizacij, v društvo Asociacija pozdravlja namero ministrstva in koalicijsko zavezo vlade k pripravi nove temeljne strategije za kulturno politiko, ReNPK 24-31. Prejšnjo Resolucijo o nacionalnem programu 2022-2029 smo močno problematizirali zaradi neustrezne obravnave nevladne kulture, zastarelega koncepta kulture in pomanjkanja demokratičnega postopka sprejemanja temeljnih strateških dokumentov.
Novi predlog ReNPK 24-31 prinaša več pomembnih izboljšav:
- Razširitev vloge kulture, ki presega krepitev nacionalne identitete in prepoznava njen širši družbeni pomen.
- Povezovanje kulture z drugimi sektorji, nacionalnimi strategijami in mednarodnimi politikami.
- Vključujoč proces priprave dokumenta in akcijskega načrta.
- Opredelitev ključnih deležnikov, vključno z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi v kulturi.
- Identifikacija ključnih težav v kulturnem sektorju.
Poleg določil same resolucije, v društvu pozitivno ocenjujemo tudi namero ministrstva, da v zakonodaji trajno uredi:
- Opredelitev nevladnih organizacij.
- Strukturo dialoga z deležniki in strokovno javnostjo.
- Financiranje podpornega okolja in transdisciplinarne umetnosti.
- Javno obravnavo akcijskih načrtov.
- Čezsektorsko in mednarodno skladnost kulturne politike.
Kljub napredku v dokumentu pa v Društvu Asociacija opozarjamo, da akcijski načrt in načrt investicij nista dovolj ambiciozna in sta finančno podhranjena. Brez zadostnih finančnih sredstev ne bo mogoče učinkovito reševati ključnih težav in dosegati dolgoročnih ciljev kulturne politike. Konkretno izpostavljajo, da predvidena finančna sredstva ne omogočajo ustrezne izvedbe ukrepov, kot so izboljšanje socialne varnosti in karierne dinamike samozaposlenih ter analitično spremljanje enakosti spolov.
Poudarjamo potrebo po ustrezni finančni podpori Ministrstva za kulturo za izvajanje ReNPK in opozarja na nevarnost stagnacije javnih sredstev za kulturo, kar lahko ogrozi stabilnost celotne kulturne strukture. Sklepe o tem smo na seji komisije tudi predlagali zbranim svetnikom, ki so v diskusiji naša prizadevanja tudi enoglasno podprli.