V društvu Asociacija smo v pripravi na volitve v Evropski parlament 9. 6. 2024 vsem kandidatnim listam, ki kandidirajo za mesta med evropskimi poslanci poslali seznam vprašanj o nekaterih ključnih področjih Evropske kulturne politike. Vse kandidate smo prosili, da na vprašanja strnjeno odgovorijo in jim za odgovore dali dober teden časa.
Do objave članka smo prejeli odzive 9 od 11 sodelujočih list, odgovorili nam niso iz strank SDS in Vesna. Morebitne kasnejše odgovore bomo bomo sproti dodajali v članek in jih ustrezno označili. Odgovore kandidatnih list pri vsakem vprašanju objavljamo v enakem zaporedju, kot jih boste našli na svojih glasovnicah na dan volitev.
1. Kakšno je vaše stališče o proračunu za kulturo v EU? Bi podprli njegovo podvojitev?
1. Gibanje Svoboda
Proračun za kulturo v EU je v aktualnem večletnem finančnem okviru spremenil smernice, ki jih črtajo nacionalni proračuni. Za razliko od slednjih, ki proračune znižujejo, smo namreč na evropski ravni za eno milijardo povišali proračun krovnega programa Unije na področju kulture – programa Ustvarjalna Evropa. Ta dvig je neposreden odraz prizadevanj evropskih poslank in poslancev, ki nam je kultura blizu in se zavedamo njenega pomena. Nedvomno bi, in tudi bom, podprla podvojitev proračuna za kulturo. Ali bomo pri tem uspešni, je v tem trenutku težko vedeti, vam pa zagotavljam, da v nobenem primeru ne bom podpirala zmanjšanja proračuna, ker to ne bi bilo skladno z mojimi stališči. Že v aktualnem mandatu sem bila močna zagovornica višanja sredstev, in po ustanovitvi Sklada za okrevanje in odpornost smo v resoluciji o položaju umetnikov in okrevanju kulturnega sektorja države članice pozvali, da dva odstotka sredstev, ki jih iz sklada prejmejo, namenijo kulturi. In izjemno me veseli, da smo pri tem bili dokaj uspešni, saj jih je 16 (držav članic) to zapisalo v njihove nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Kljub temu pa kultura ostaja sektor, ki je vsakokrat prvi podvržen proračunskim rezom, zato se bom proti temu aktivno borila tudi v naslednjem mandatu.
4. DeSUS in Dobra država
Načeloma da, vendar ob zelo jasnih ciljih in namenih koriščenja teh sredstev.
5. Slovenska ljudska stranka
Proračun Evropske unije za kulturo je del večletnega finančnega okvira (VFO) za obdobje 2021-2027. Glavni vir financiranja je program “Ustvarjalna Evropa” s proračunom približno 2,44 milijarde evrov, ki podpira kulturni in ustvarjalni sektor. Poleg tega kulturni projekti lahko pridobijo sredstva tudi iz drugih virov, kot so:
Evropski socialni sklad (ESF): Podpira izobraževanje in usposabljanje, vključno s kulturnimi programi.
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR): Financira infrastrukturne projekte, ki lahko vključujejo kulturne objekte.
Obzorje Evropa: Program za raziskave in inovacije, ki lahko vključuje kulturne projekte.
Podpiramo podvojitev proračuna za kulturo v EU, saj je kultura temelj evropske identitete in socialne kohezije. V času okrevanja po pandemiji, zmanjševanju državnih sredstev in draginji je nujno podpreti kulturni sektor. Povečanje proračuna bi omogočilo večji obseg in raznolikost projektov, spodbujalo medkulturni dialog, inovacije in digitalizacijo. Verjamem, da bi takšna naložba dolgoročno pozitivno vplivala na gospodarstvo, ustvarjanje delovnih mest in krepitev evropske kulturne dediščine.
6. Nova Slovenija
Želimo si, da bi bilo za kulturo namenjenih dovolj sredstev. V sedanjem mandatu Evropskega parlamenta smo v okviru Evropske ljudske stranke pripomogli k temu, da sredstva ključnega evropskega programa za spodbujanje kulture in avdiovizualnega sektorja – Ustvarjalna Evropa – v obdobju 2021-2027 znašajo 2,44 milijarde evrov, torej dobro milijardo več v primerjavi s preteklim obdobjem 2014-2020, ko so sredstva znašala 1,47 milijarde evrov. A hkrati se moramo zavedati, da se v EU soočamo z naraščajočimi pritiski držav članic, ki so neto plačnice v evropski proračun, po zniževanju izdatkov, medtem ko se EU sooča s številnimi izzivi. Zato bo potreben preudaren premislek in razprava, koliko in kaj bo možno v razpravi o novem večletnem finančnem okviru.
7. Levica
Vsekakor. V Levici si prizadevamo za povečanje proračuna za kulturo tako na nacionalni kot na evropski ravni. Kljub temu, da je bil evropski proračun za kulturo v prejšnjem proračunskem ciklu rahlo povečan, smo mnenja, da ta še vedno ne zadostuje za ustrezno podporo sektorju, zlasti v luči izzivov, ki jih prinašajo posledice pandemije covid-19, inflacija, digitalizacija, okoljska kriza ipd. Kultura bi znotraj EU morala postati eden izmed ključnih stebrov spopadanja z globalnimi izzivi, zato si želimo, da bi bila v naslednjem mandatu na seznamu prioritet visoko uvrščena. Za zagotavljanje trajnosti in odpornosti sektorja pa je seveda potrebna tudi zadostna, stabilna in dolgotrajna finančna podpora.
8. Zeleni Slovenije
Podpiramo povečanje proračuna.
9. Socialni demokrati
DA. Kulturni sektor ima ključno vlogo pri gospodarskem razvoju Evropske unije. Prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, povečuje konkurenčnost in inovativnost ter izboljšuje globalno podobo EU. Kultura prispeva približno 4 % k BDP EU, vendar države članice trenutno za kulturo namenjajo le 0,7 % svojega BDP. Podvojitev proračuna za kulturo bi omogočila še večji prispevek k gospodarskemu in družbenemu razvoju ter povečala konkurenčnost evropske kulture na globalni ravni. Socialni demokrati se bomo zavzemali za dosego tega cilja, saj verjamemo, da je večje vlaganje v kulturo ključnega pomena za prihodnost EU.
10. Resni.ca
Naše stališče je, da je kultura temeljna sestavina nacionalne identitete in je dediščina, s katero moramo skrbno ravnati. Podpiramo primerno financiranje kulturnih projektov, ki ohranjajo in spodbujajo raznolikost ter bogastvo evropskih kultur. Glede podvojitve proračuna za kulturo bi podprli povečanje, če bi to zagotovilo boljšo dostopnost in razvoj kulture tudi v manj razvitih regijah, pri tem pa bi zagovarjali transparentnost in učinkovitost porabe sredstev.
11. Nič od tega
Vsekakor bom podprla vsako zvišanje proračuna za kulturo, najmanj podvojitev. Toliko časa sem delala v kulturi, da se močno zavedam, kako pomembna je kulturna produkcija znotraj Evrope, saj je ohranjanje lastne identitete še kako pomembno, še posebej za majhne države, kot je Slovenija.
2. Kako vidite prihodnost programov Ustvarjalna Evropa?
1. Gibanje Svoboda
Jaz prihodnost programov Ustvarjalna Evropa vidim samo v njihovem nadaljnjem razvoju. Velikokrat se nam zgodi, da ob hitrem življenju in nenehnih spremembah pozabimo na pomen kulture in umetnosti za našo družbo. Sama nisem nikoli pozabila njenega pomena in pomembne vloge za našo družbo kot celoto, zato se že ves čas zavzemam za krepitev položaja vseh, ki so aktivni na tem področju. Tudi v prihodnjem mandatu se bom zavzemala tako za finančno okrepitev programa kot tudi za širitev njegove prepoznavnosti.
4. DeSUS in Dobra država
V kontekstu širjenja duha miru, sodelovanja, spoznavanj in sobivanja vseh prebivalcev EU.
5. Slovenska ljudska stranka
Pričakujemo, da bo program “Ustvarjalna Evropa” še naprej ključen za podporo kulturnim in ustvarjalnim projektom v EU. Prihodnost programa bo verjetno vključevala večjo digitalizacijo, vključevanje mladih in manjšin, trajnostni razvoj, mednarodno sodelovanje ter prilagodljivost in odzivnost na spremenljive okoliščine. Pomembno je, da program ostane prilagodljiv, inovativen in odziven na potrebe sektorja, da lahko učinkovito prispeva k razvoju evropske kulture in identitete.
6. Nova Slovenija
Program ima pomembno vlogo pri podpori in razvoju kulturnega sektorja in umetnikov in tovrstno ciljno podporo bi bilo dobro ohraniti tudi po letu 2027.
7. Levica
Programi Ustvarjalne Evrope so ključni za podporo ustvarjalnosti in kulturi v Evropi, zato je pomembno, da se ohranjajo ter nadgrajujejo oziroma prilagajajo spremembam. Obenem pa ni smiselno, da se uvajajo ad hoc spremembe, ki lahko s svojo prenagljenostjo izrinejo skrbno zgrajen sistem, sploh na področju digitalizacije. Zaskrbljeni smo ob nedavno napovedanih spremembah programa, ki pred ustvarjanje, umetnost in kreativnost posameznikov postavljajo tehnološke rešitve in umetno inteligenco. Tehnološkim rešitvam se je seveda potrebno prilagajati, tudi zaradi ohranjanja konkurenčnosti na globalnem trgu, a ne na račun izvornega smisla kulture – ustvarjalnosti. Želimo si, da bi program še bolj intenzivno spodbujal raznolikost in zagotavljal enako obravnavo, predvsem na področju jezikovne raznolikosti in dostopnosti. V tej luči se bomo zavzemali tudi za to, da bodo na EU ravni podprte specifike majhnih držav, ter da se program ne razvija zgolj v smeri združevanja velikih projektov. Eden izmed osrednjih izzivov je tudi prepoznavnost programa in njegovega vpliva na kulturne in ustvarjalne sektorje po Evropi. Le z ustrezno vidnostjo lahko program nagovori potencialne zainteresirane deležnike znotraj sektorja, pri čemer kulturni del programa znatno zaostaja za medijskim. Ob vsem tem pa je seveda bistveno zagotavljanje zadostnega financiranja, ustrezno prihodnost programa vidimo v povečanju sredstev zanj.
8. Zeleni Slovenije
Ustvarjalna Evropa bi morala ostati vodilni instrument Evropske unije, ki je namenjen podpori evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Za marsikateri javni zavod ali nevladno organizacijo s področja kulture je finančna podpora Ustvarjalne Evrope zelo pomemben vir financiranja kulturnih in umetniških projektov, pomembna pridobitev pa je tudi spodbujanje sodelovanja s partnerji po Evropi.
9. Socialni demokrati
Programi Ustvarjalne Evrope so ključnega pomena za podporo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev po vsej Evropi. Z večjim financiranjem in integracijo teh programov bomo lahko uspešno naslavljali izzive, kot so digitalna transformacija, podnebne spremembe in socialna enakost. Krepitev teh programov bo omogočila večjo mednarodno sodelovanje, izmenjavo znanja in kulturne raznolikosti ter spodbudila inovativnost in konkurenčnost evropske kulture na globalni ravni.
Po podatkih Službe Evropskega parlamenta za raziskave bi lahko vsak evro, vložen v skupni ukrep EU, ki podpira ali dopolnjuje obstoječe financiranje ustvarjalnega in kulturnega sektorja, potencialno ustvaril donos do 11 EUR BDP. Za vsak evro, vložen v Evropske prestolnice kulture, se povrne 8-10 €. Visoki multiplikatorji BDP so prepričljiv razlog za večjo državno podporo in zasebne naložbe v CCSI, zlasti v primerjavi s kmetijstvom, ki sicer prispeva le 1,4 % k BDP EU, prejme 19 % skupnega proračuna EU prek skupne kmetijske politike. Zato Socialni demokrati podpiramo prizadevanja Culture Action Europe za povečanje sredstev EU za kulturne in ustvarjalne sektorje in industrije na 2 %. Če bi EU povečala svoje izdatke za kulturo na 2 % (približno 24 milijard EUR) proračuna večletnega finančnega okvira, bi ukrep ustvaril 266 milijard EUR dodatnega BDP ali 38 milijard EUR letno.
10. Resni.ca
Program Ustvarjalna Evropa, ki je ključni instrument EU za podporo kulturi, medijem in sektorju avdiovizualnih umetnosti, vidimo kot vitalno orodje za spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter krepitev kulturnega dialoga znotraj Evrope in prav tako zunaj njenih meja. Podpiramo njegove cilje, kot je podpora umetniškim projektom, predvsem pa krepitev mednarodnega sodelovanja. Ukrepi programa, ki vključujejo financiranje projektov, usposabljanje in mreženje, so ključni za razvoj in širitev kulturnega sektorja, pri čemer pa zagovarjamo tudi povečano osredotočenost na dostopnost in enakost pri razdeljevanju sredstev.
11. Nič od tega
Program Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021-2027 ima na razpolago 2,44 milijarde evrov, torej je v tej luči izjemno pomemben, saj bo prispeval k okrevanju sektorja AV umetnosti, ter financiral digitalne in bolj trajnostne programe. Upam, da se bomo uspešno prijavili na razpise, ki bodo financirali naše filme, koprodukcije, ples in gledališče ter druge kulturne produkcije, saj je znotraj EU izjemnega pomena, da krepimo kulturno in jezikovno raznolikost. Želim si tudi, da bodo ta sredstva pripomogla k digitalizaciji naših starih filmov iz arhivov, da ne bodo podlegli uničenju.
3. Kakšna bi morala biti vloga Evropske unije pri ureditvi statusa za umetnike in kulturne delavce? Kako gledate na položaj umetnikov v naši nacionalni ureditvi?
1. Gibanje Svoboda
Osebno menim, da bi potrebovali poenoten status oz. zaposlitveni status umetnikov v EU. Potreba po skupni ureditvi izhaja iz dejstva, da je kulturni in umetniški sektor eden izmed najbolj mobilnih sektorjev znotraj Unije. Pogosta mobilnost umetnikov med državami članicami bi potrebovala usklajen evropski odgovor v obliki enotnega statusa umetnika, ki bi jim omogočal enake pogoje v vseh državah članicah in jim znotraj njih zagotavljal tudi ustrezno socialno varnost. Trenutno namreč velja, da zaradi neenotne obravnave pogosto umetniki in kulturniki plačujejo prispevke v več državah hkrati, a so kljub temu podvrženi oteženemu dostopu do socialne varnosti. Ob tem pa moramo upoštevati, da kultura in ustvarjalni sektor predstavljata izredno netipičen sektor, sestavljen iz majhnih struktur in brez rednih dohodkov, kar žal ne predstavlja dolgoročne stabilnosti in polnega socialnega varstva. Temu pritrjuje tudi podatek, da je v tem sektorju kar dvakrat več samozaposlenih kot v ostalih sektorjih (32 % v primerjavi s 14 %), poleg tega pa so podvrženi tudi drugim atipičnim oblikam zaposlitve. Slovenija pri tem ni izjema, saj imajo umetniki možnost priznavanja statusa samozaposlenih, kot ga določata ZUJIK in Uredba samozaposlenih v kulturi. Prej omenjeni poslanci, ki smo izborili povečanje proračuna za Ustvarjalno Evropo, se zavedamo, da potrebujemo poenoten status umetnikov, zato smo tudi oblikovali in sprejeli zakonodajno resolucijo o ureditvi njihovega položaja (za to resolucijo sem bila tudi poročevalka v imenu svoje politične skupine). Resda EU na tem področju nima pristojnosti, a me to ne bo zaustavilo in si bom še naprej prizadevala, da se to čim prej uredi.
4. DeSUS in Dobra država
Vsekakor je ustrezna ureditev statusov in s tem možnosti za svobodno in ustvarjalno delo umetnikov in kulturnih delavcev zelo pomembna, saj bo brez tega postala naša EU in tudi nacionalna krajina duhovno siromašna.
5. Slovenska ljudska stranka
Vloga Evropske unije pri urejanju statusa za umetnike in kulturne delavce bi morala biti vodenje prizadevanj za ustvarjanje enakih pogojev in pravic za delavce v kulturnem sektorju v vseh članicah. To bi vključevalo uvedbo standardiziranih pravil glede socialne varnosti, zdravstvenega zavarovanja, dostopa do pokojninskih in drugih socialnih ugodnosti ter zagotavljanje dostojnega plačila za njihovo delo. Glede na nacionalno ureditev v Sloveniji, bi se morali osredotočiti na izboljšanje statusa umetnikov in kulturnih delavcev, zagotavljanje ustrezne socialne varnosti, dostopa do sofinanciranja, promocije kulturnih projektov ter spodbujanja kulturne ustvarjalnosti in inovacij. Pomembno je tudi, da se vzpostavi dialog med umetniki, kulturnimi institucijami in vladnimi organi za oblikovanje strategije in politik, ki bodo bolje odražale potrebe in interese kulturnega sektorja. Nujno je obravnavati tudi obstoječe izzive, s katerimi se soočajo naši ustvarjalci. Predolgo čakanje na odzive Ministrstva na njihove vloge o statusih, odločbe o dodeljenih sredstvih, birokratsko obsežni postopki ter zelo nestabilni in nepredvidljivi pogoji za delo, zmanjšujejo kreativnost in ustvarjalnost naših umetnikov.
6. Nova Slovenija
Vlogo EU vidimo najprej v zagotavljanju platform za sodelovanje in izmenjavo izkušenj o dobrih praksah, ki jih lahko države članice prenesejo v prakse svojih držav. Na položaj umetnikov in kulturnih delavcev pa pozitivno vpliva tudi spoštovanje že sprejetih zakonov od varstva pri delu, delovnega časa, do javnega naročanja in podobno. Naloga Evropske komisije je, da pozorno spremlja in ukrepa, če evropska zakonodaja ni ustrezno prenešena.
Kar zadeva nacionalno ureditev glede samozaposlenih v kulturi pa menimo, da bi bilo treba njihov materialni položaj izboljšati, obenem pa uvesti ločnico med spodbujanjem vrhunskosti, kakovosti in socialnim korektivom pri plačilu prispevkov.
7. Levica
Države članice so suverene pri sprejemanju nacionalnih ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev za umetnike in kulturne delavce, a kljub temu toplo pozdravljamo morebitne dodatne ukrepe in rešitve na EU ravni, kot tudi izmenjavo dobrih praks. V prejšnjem Delovnem načrtu za kulturo (2019–2022) je skupina strokovnjakov držav članic EU za odprto metodo koordinacije (OMK) obravnavala status in delovne pogoje umetnikov ter kulturnih in ustvarjalnih delavcev in veseli nas, da ta tema še naprej ostaja med prioritetnimi tudi v trenutnem delovnem načrtu (2023–2026). Vsekakor je treba problematiko nenehno naslavljati in tudi na EU ravni iskati najboljše rešitve ter deliti dobre prakse. Status samozaposlenih v kulturi v Sloveniji je dediščina jugoslovanske ureditve in je urejen bolje kot v drugih evropskih državah, je pa področje v zadnjih desetletjih postalo izjemno prekarizirano, zato skoraj tretjina samozaposlenih živi pod pragom revščine. Tudi sama sem bila vrsto let samozaposlena v kulturi, zato vem, s kakšnimi težavami se samozaposleni soočajo. Levica si je prizadevala, da je sistemska prenova statusa samozaposlenih v kulturi vpisana v koalicijsko pogodbo in verjamem, da bo pristojno ministrstvo z ukrepi in reformami področje uspešno preoblikovalo.
8. Zeleni Slovenije
Države članice so odgovorne za svoje lastne kulturne politike, tako da menimo, da mora vprašanje statusa umetnikov urediti Slovenija sama, Evropska unija pa lahko pomaga pri podpori umetnikom s štipendijami in projektnimi razpisi. Problem Slovenije vidimo v pomanjkanju sredstev za kulturo in posledično se to pozna tudi pri položaju umetnikov. Slovenija je ena redkih držav, ki umetnikom iz državnega proračuna plačuje prispevke za socialno varnost, dodatna sredstva pa so po našem mnenju potrebna pri sofinanciranje programov in projektov, saj umetniki predvsem potrebujejo finančne možnosti za svoje ustvarjanje. Umetnost in kultura sta ključna za družbeni razvoj in identiteto, zato moramo vlagati v pogoje, ki omogočajo umetnikom stabilno in dostojno življenje.
9. Socialni demokrati
Evropska unija bi morala igrati ključno vlogo pri vzpostavljanju enotnih standardov in smernic za status umetnikov in kulturnih delavcev. To vključuje zagotovitev dostopa do socialne varnosti, pokojnin, zdravstvenega zavarovanja in pravic intelektualne lastnine. Na nacionalni ravni je nujno izboljšati zakonodajo in prakse, ki bi bolje zaščitile pravice umetnikov in kulturnih delavcev, vključno z boljšimi delovnimi pogoji in finančno stabilnostjo. Socialni demokrati se zavzemamo za izboljšanje položaja umetnikov v Sloveniji z uvedbo konkretnih ukrepov: Povečati število štipendij in zagotavljati štipendijske spodbude za vse starostne skupine ustvarjalcev; krepiti položaj samozaposlenih v kulturi z ustrezno načrtovano in podprto karierno dinamiko, okrepitvijo položaja samozaposlenih pred in po upokojitvi ter uvedbo drsnega cenzusa; urediti in krepiti zdravstveno varstvo za samozaposlene v kulturi – nadomestilo tudi v primeru poškodb na ali izven delovnega mesta.
10. Resni.ca
Ob upoštevanju našega zagovarjanja suverenizma in naše zaveze k preprečevanju zlorab socialnih transferjev, je naša vizija za ureditev statusa umetnikov in kulturnih delavcev jasna. Evropska unija bi morala podpirati države članice pri vzpostavljanju jasnih in strogih kriterijev za priznanje statusa umetnika, ki zagotavljajo, da so podpore usmerjene k tistim, ki dejansko prispevajo h kulturi in umetnosti. Menimo, da bi morale biti nacionalne politike usmerjene v ustvarjanje stabilnega in pravičnega okolja za umetnike, ki resnično spodbuja njihovo delo in prispevek k družbi, hkrati pa preprečuje izkoriščanje sistema. To vključuje ustrezno vrednotenje umetniških dosežkov in njihovih ekonomskih prispevkov ter zagotavljanje, da so socialni transferji na voljo le tistim, ki izpolnjujejo te pogoje. Umetniki morajo imeti dostop do pravičnih plačil in socialne varnosti, vendar je potrebno uvesti stroge mehanizme preverjanja, ki preprečujejo morebitne zlorabe.
11. Nič od tega
Status samozaposlenih v kulturi je izjemno težek in mnogi so v času Covida opustili dejavnost, s čimer je bila povzročena ogromna škoda kulturnemu sektorju. Samozaposleni so sami sebi delodajalci in delojemalci in zato nimajo prav nobene zaščite. Njihov status bi se moral urediti tako, da bi zagotovljal vsaj minimalno varnost, na kar smo opozarjali že leta. Ureditev možnosti bolniškega staleža, dopusta in pravic, ki izhajajo iz dela je nujna. Zato se bom zavzemala tudi na ravni EU, saj to problematiko dobro poznam in se zavedam, da jo najlažje rešujemo skupaj. Zavzemala se bom tudi za uvedbo neke vrste UTD za ustvarjalce z statusom samozaposlenega v kulturi, ki jim bo omogočil preživetje tudi v času, ko ne dobijo dela.
4. Ali podpirate dodatna sredstva za izpolnjevanje cilja bolj trajnostne in zelene kulturne produkcije, ki jo od prijaviteljev že zahtevajo programi oz. razpisi EU?
1. Gibanje Svoboda
Da. Kultura in ustvarjalni sektorji predstavljajo velik del evropskega gospodarstva. Zadnji podatki iz leta 2022 kažejo, da je bilo v sektorju zaposlenih 7,7 milijona ljudi in predstavljali 4,2 % BDP celotne EU in en odstotek vseh splošnih javnofinančnih odhodkov. Gre torej za izjemno velik sektor, ki lahko močno pripomore skupnim prizadevanjem tako doseganjem cilja varovanja okolja, zaščite čiste vode, čistega zraka in zdrave, varne hrane kot tudi širjenju zavedanja in ozaveščanja prebivalk in prebivalcev o pomenu trajnostnega razvoja družbe.
4. DeSUS in Dobra država
Da.
5. Slovenska ljudska stranka
Zelene kulturne produkcije se nanašajo na prakse, procese in projekte v kulturnem sektorju, ki so osredotočeni na varstvo okolja, trajnostni razvoj in zmanjševanje vpliva na podnebne spremembe. To vključuje različne dejavnosti, kot so uporaba okolju prijaznih materialov, energetska učinkovitost, zmanjšanje ogljičnega odtisa, recikliranje, podpora lokalni in trajnostni pridelavi ter ozaveščanje o okoljskih izzivih in rešitvah. Programi in razpisi EU, ki zahtevajo trajnostne pristope k kulturni produkciji, so korak v pravo smer. Pomembno je, da Evropska unija prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju zelene kulturne produkcije in zagotovi ustrezna sredstva ter podporo za tovrstne pobude. Dodatna sredstva bi omogočila boljše izvajanje teh ciljev in spodbudila ustvarjalce k vključevanju okoljskih in trajnostnih vidikov v svoje projekte. Tudi s tem bomo ustvarili bolj trajnostno in odgovorno kulturno okolje ter prispevali k ohranjanju okolja za prihodnje generacije.
6. Nova Slovenija
S podnebnimi izzivi se bomo lahko uspešno soočili le, če bo trajnostno delovanje vključeno v vse vidike našega dela in življenja. Vendar pa to ne sme povzročiti novih težav, zato zagovarjamo preudaren zeleni prehod, ki bo posameznikom in podjetjem pomagal pri prilagajanju. To velja tudi za področje kulture. Vendar pa pri razpisih t. i. zelene komponente ne smejo zasenčiti kakovosti kulturnih programov.
7. Levica
Dodatna sredstva za izpolnjevanje cilja bolj trajnostne in zelene kulturne produkcije podpiramo, nujno pa je potrebno ob uvajanju novih ukrepov upoštevati specifike vseh držav, predvsem manjših. Tako se je na primer pri dodatnih za zeleno mobilnost potrebno zavedati, da nimajo vse države članice enako razvitih pogojev za trajnostno potovanje, tako kot nimajo vse države enakih pogojev za izvajanje trajnostne kulturne produkcije. V tem smislu se moramo nujno izogniti diskriminaciji na podlagi nezadostne razvitosti ali dostopnosti.
8. Zeleni Slovenije
Da, podpiramo dodatna sredstva za izpolnjevanje cilja bolj trajnostne in zelene kulturne produkcije, kot to zahtevajo programi in razpisi EU.
9. Socialni demokrati
DA. Dodatna sredstva za trajnostno in zeleno kulturno produkcijo so nujna za izpolnitev okoljskih ciljev EU. Kulturna produkcija, ki upošteva trajnostne prakse, lahko pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskega odtisa. Podpora zelenim iniciativam v kulturi bo pripomogla k ozaveščanju javnosti o pomenu trajnosti ter spodbudila inovativne rešitve in prakse v celotni kulturni in ustvarjalnem sektorju.
10. Resni.ca
Ne podpiramo avtomatičnega dodajanja dodatnih sredstev za cilje, ki jih diktira zelena agenda, še posebej v povezavi s kulturnimi dejavnostmi. Menimo, da morajo biti investicije v trajnostne prakse v kulturi smiselne, ekonomsko upravičene in prilagojene realnim potrebam našega kulturnega sektorja, ne pa zgolj odziv na zunanje politične pritiske.
11. Nič od tega
Podpiram tudi cilje bolj trajnostne in zelene kulturne produkcije, predvsem zato, ker so vsi razpisi opremljeni s to zahtevo. Intimno pa menim, da je kultura sama po sebi najbolj trajnostna panoga, ki v svojem bistvu ne proizvaja smeti, vsaj v ekološkem smislu ne.
5. Kakšno je vaše stališče o krepitvi medsektorskega povezovanja kulture na ravni EU v kontekstu novih globalnih izzivov?
1. Gibanje Svoboda
Medsektorsko povezovanje je en izmed treh stebrov Ustvarjalne Evrope in s tem ključen cilj omenjenega programa. Smo pa ravno v tem mandatu ustanovili Nov evropski Bauhaus, ki deluje od januarja 2021 in predstavlja ustvarjalni, interdisciplinarni projekt v obliki zbirališča in prostorov za oblikovanje načinov bivanja za prihodnost. V svojem bistvu pooseblja ravno medsektorsko povezovanje, saj gre za stičišče umetnosti, kulture, znanosti in tehnologije, ki bo skladno s prizadevanji oblikovanja trajnostne družbe spodbujal dialog med različnimi sektorji, dejavnostmi, kulturami, spoli in starostnimi skupinami, usmerjen v trajnostne rešitve za spoštovanje ekosistemov planeta. In nenazadnje, kot sem omenila že pri prejšnjem odgovoru, to potrebujemo tudi zaradi ozaveščanja in vključevanja javnosti v sam proces zagotavljanja trajnostne družbe, da bodo lahko iz prve roke izkusili, kaj to v resnici pomeni.
4. DeSUS in Dobra država
Vsekakor je to potrebno in dobrodošlo, saj se bo na takšen način lahko ustrezneje in učinkoviteje uporabilo sredstva, ki so/bodo na voljo.
5. Slovenska ljudska stranka
Globalni izzivi, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalna transformacija in družbene neenakosti, zahtevajo celovite in inovativne pristope, ki presegajo posamezna področja delovanja. Kulturni sektor ima pomembno vlogo pri oblikovanju odzivov na te izzive, saj ima moč pri oblikovanju identitet, spodbujanju dialoga, izobraževanju in spremembi družbenih norm. Krepitev medsektorskega povezovanja kulture na ravni EU mora obsegati spodbujanje sodelovanja med kulturnim sektorjem in drugimi sektorji, kot so znanost, izobraževanje, gospodarstvo, okolje in socialna politika. S tem se lahko dosežejo sinergije in ustvari multidisciplinarni pristop k reševanju kompleksnih izzivov. Krepitvi medsektorskega povezovanja kulture bi morali nameniti več pozornosti in sredstev, saj lahko le tako učinkovito naslovimo nove globalne izzive in oblikujemo bolj trajnostno, vključujočo in ustvarjalno družbo za prihodnje generacije. Ob tem pa moramo z največjo mero skrbnosti ohranjati in negovati bogastvo slovenske kulture, vključno z vero in kulturno dediščino, saj ta prispeva k edinstvenosti evropske kulturne krajine ter krepitvi evropske identitete. Pomembno je, da spoštujemo in negujemo kulturno raznolikost ter spodbujamo dialog med kulturami, kar je osnova bolj enotne in razumevajoče družbe.
6. Nova Slovenija
Povezovanje in sodelovanje nas bogati in omogoča, da druge seznanimo s svojo kulturo in izvemo več o njih. Pomaga nam, da bolje razumemo drug drugega, to pa prinaša koristi tudi na drugih področjih sodelovanja, ne le na kulturnem.
7. Levica
Krepitev medsektorskega povezovanja kulture na ravni EU je poglavitnega pomena v kontekstu novih globalnih izzivov. Zavedamo se, da je kultura bistvenega pomena za reševanje številnih družbenih, okoljskih in ekonomskih problemov ter podpiramo vse ukrepe, ki spodbujajo povezovanje in sodelovanje med različnimi sektorji na evropski ravni. Trenutno znotraj Delovnega načrta za kulturo 2023–2026 deluje več skupin odprte metode koordinacije (npr. zdravje, okoljske spremembe v navezavi s kulturo), v katerih sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki. Na predlog Slovenije se je med prioritete trenutnega delovnega načrta uvrstila tudi krepitev kulture v zunanjih odnosih EU. Želimo si, da bi se kultura še naprej medsektorsko povezovala in bi bila v naslednjem mandatu EU na seznamu prioritet visoko uvrščena ter obravnavana kot javno dobro.
8. Zeleni Slovenije
Povezovanje različnih sektorjev prispeva k večji inovativnosti, ustvarjalnosti in družbeni koheziji, kar krepi evropsko identiteto in prispeva k trajnostnemu razvoju. Verjamemo, da lahko kultura, kot povezovalni element, igra pomembno vlogo pri oblikovanju bolj vključujoče, odporne in uspešne Evrope.
9. Socialni demokrati
Krepitev medsektorskega povezovanja kulture je ključna za soočanje z novimi globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, digitalna transformacija in družbena neenakost. Sodelovanje med kulturnimi sektorji in drugimi področji, kot so izobraževanje, tehnologija, znanost in gospodarstvo, bo omogočilo celovitejše in inovativnejše rešitve. Evropska unija bi morala podpirati in spodbujati tovrstno povezovanje, saj bo prispevalo k večji odpornosti, kreativnosti in konkurenčnosti evropske družbe. Socialni demokrati bomo delovali v smeri povečanja proračuna za kulturo na ravni EU ter spodbujanja medsektorskega sodelovanja za trajnostno prihodnost.
10. Resni.ca
Naše stališče je, da mora biti medsektorsko povezovanje kulture na ravni EU usmerjeno tako, da podpira in krepi kulturno identiteto vsake države članice, hkrati pa omogoča sodelovanje, ki spodbuja skupne interese in rešuje globalne izzive. Poudarjamo pomen ohranjanja kulturne suverenosti vsake države, kar pomeni, da morajo imeti države možnost samostojno odločati, kako bodo njihove kulture predstavljene in integrirane v širše evropske in globalne iniciative. Podpiramo medsektorsko sodelovanje, ki spodbuja izmenjavo znanja, sodelovanje pri skupnih projektih, ki so lahko v korist vseh, brez da bi to ogrozilo avtentičnost in samobitnost narodnih kultur. Menimo, da je ključno vzpostaviti ravnotežje med globalnim sodelovanjem in zaščito lokalnih kulturnih izročil, ki so, kot smo v začetku poudarili, temelj nacionalne identitete. V času globalnih izzivov, kot so digitalizacija, migracije in ekološke spremembe, je medsektorsko povezovanje pomembno v smislu povezovanja in integracije. Vendar mora to povezovanje vedno spoštovati in promovirati kulturno raznolikost, neodvisnost in enakopravnost držav članic. Naš cilj je povezati sektorje, ki morajo biti v teh spreminjajočih se časih utrjeni in vitalni ter obenem edinstveni.
11. Nič od tega
Medsektorsko povezovanje je nujno, saj ima kultura brez tega mnogo manjši domet. V veliko pomoč kulturni produkciji bi bilo, če bi se povezala z gospodarstvom, turizmom, infrastrukturnimi projekti, s šolstvom, znanostjo…kultura lahko obogati prav vsak sektor in mu da posebno dodano vrednost, hkrati pa kulturna produkcija pridobi večjo prepoznavnost.