Društvo Asociacija se je odzvalo vabilu Nacionalnega sveta za kulturo ter se 20. septembra 2022 udeležilo 20. seje NSK, katere tema je bila kulturna politika na področju delovanja samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi. V imenu društva se je seje udeležila strokovna vodja Asociacije Polona Torkar.
Seje, ki je bila odprta za medije, so se ob članih NSK predsednice Uršule Cetinski, Juriju Krpanu, prof. Marku Vatovcu, dr. Maši Jazbec in dr. Alešu Pavlinu udeležili ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, državni sekretar mag. Marko Rusjan, Tjaša Pureber, v.d. generalne direktorice Direktorata za razvojn kulturnih politik Ministrstva za kulturo, dr. Kaja Širok, državna sekretarka za kulturo v Kabinetu predsednika vlade RS ter predstavniki stanovskih organizacij Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev, mag. Zoran Poznič, predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Nenad Firšt, predsednik Društva slovenskih skladateljev, Klemen Dvornik, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev in ddr. Boris Mihalj, predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Ministrica Asta Vrečko je poudarila, da razvojno naravnano in celostno obravnavo neodvisne kulture novo vodstvo ministrstva obravnava prednostno, saj je bila v preteklem obdobju prav ta steber kulture najbolj sovražno obravnavan. Cilj garniture je tudi skozi ustanovitev Direktorata za razvoj kulturrnih politik spodbuditi večje spremembe v dialogu z ustvarjalci, izpostavila pa je, da ne smemo zapostaviti tudi problemov energetske sanacije položaja, ki zadeva tudi kulturo.
Tjaša Pureber je očrtala glavne izzive novega direktorata, ki jih bodo naslavljali: prekarnost samozaposlenih, negotovost dela, socialne stiske, odsotnost karierne dinamike, stabilnega okolja za profesionalizacijo nevladnih organizacij v kulture, otežena internacionalizacija, problemi z infrastrukturo. Napovedala je, da bo ministrstvo v dialogu z deležniki stremelo k oblikovanju informiranih kulturnih politik ter poseben poudarek namenilo tudi medsektorskemu povezovanju ter uveljavljanju vrednot, kot so zeleni prehod, solidarnost in enakost spolov.
Napovedala je vnovično vzpostavitev dialoških skupin za SUK in NVO, prenovo Nacionalnega programa za kulturo ter vzporedno pripravo akcijskega načrta, spremembo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter izpostavila korake, ki so že v teku. Rešujejo vprašanje Metelkove 6, opozorila na konec javne razprave, vezane na nov Pravilnik o strokovnih komisijah, ki mu bo sledilo oblikovanje novih, v odziv na posledice epidemije načrtujejo znižanje kriterijev za pridobitev ali podaljšanje socialnih pravic za samozaposlene v kulture, ki jih iz proračuna krije MK, obravnavali bodo teme socialnega in zdravstvenega varstva, sistematizacije delovnih poškodb, poklicnih bolezni, bolniških nadomestil, progresivnega cenzusa, kariernih dinamik in prekarizacije dela.
Dušan Merc je načrte pozdravil kot ambiciozen in podčrtal potrebo po oblikovanju rešitev, ki bi bile trajneje zasnovane ter bi preživele vlade. Zoran Poznič je izpostavil problem neobstoja trga za likovne umetnine. Nenad Firšt je podčrtal potrebo po trajnejšem, tudi sistemskem financiranju za organizacije, katerih dejavnost presega redno delovanje in opozoril na konsistentno manjšanje državne podpore programom in projektom nevladnih organizacij. Klemen Dvornik je opisal prekaren položaj filmskih ustvarjalcev, katerih poklicev slovenska ureditev pogosto sploh ne pozna ter predlagal vrsto rešitev za krepitev njihovega položaja, zavzel pa se je tudi za sistemsko financiranje stanovskih in sektorskih zagovorniških organizacij. Boris Mihalj je predstavil vrsto ukrepov, med njimi ustanovitev zdravstvene enote za ustvarjalne poklice, ureditev trga dela, uvedbo predpogod za delo samozaposlenih, ki bi garantirala izplačilo tudi ob odpovedi sodelovanj, uvedbo minimalnih postavk za delo ustvarjalcev, profesionalizacijo reprezentativnih organizacij ter odpravo hiperprodukcije.
Polona Torkar, strokovna vodja v društvu Asociacija, je pozdravila zavezo ministrstva k dialogu ter opozorila, da samozaposlene v kulturi pestijo številne težave na ravni socialne varnosti, dostopa do sredstev ter težaven položaj upokojenih ustvarjalcev. Izpostavila je nerazvojno naravnanost spodbud za ustvarjalnost nevladnih organizacij, ki ne omogoča, da bi razvijali nove organizacije, ne da bi ob tem destabilizirali uveljavljene. Pozvala je k poenostavitvi in digitalizaciji postopkov v zvezi s samozaposlenimi in NVO, prenovi razpisnih mehanizmov, premišljenih ukrepih za decentralizacijo umetnosti ter pozvala, naj država preveri izvajanje sistema deleža za umetnost in vključenosti kulture v izvajanje bodoče kohezijske politike. Opozorila je tudi, da Zakon o kulturnem evru pri izvajanju v praksi izpušča profesionalne NVO, ki tako ne morejo dostopati do državne podpore, da bi lahko prenovile infrastrukturo, s katero upravljajo ali dostopale do državne pomoči za nakup nove opreme. Poudarila je še, da pri prenovi zakonodajnega okvirja ne smemo pozabiti na prenovo Zakona o medijih ter še naprej ignorirati ključnost vloge podpornih organizacij v kulturi.
Jurij Krpan je pozdravil ustanovitev novega direktorata, ki ga vrednoti kot korak v pravo smer. Poudaril je pomen dialoških skupin ter podčrtal, da je nujno, da se jih zasnuje na način, da so učinkovite. je podal mnenje, da je novi direktorat korak v pravo smer, spremembi pravilnika pa mora nujno slediti prenova razdeljevanja sredstev.
Uršula Cetinski je izpostavila, da bodo v aktualnih razmerah nedvomno najbolj ranljivi prav samozaposleni, še posebej neumetniški in NVO ter so zato hitri in premišljeni ukrepi nujni. Njihov položaj je po njenem nujno izboljšati.