Ministrstvo za kulturo je 18. marca 2022 za področje glasbe ter uprizoritvenih in vizualnih umetnost ter 25. marca 2022 za področje intermedijskih umetnosti objavilo razpise za izbor kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2022 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo.
Uvodoma smo ministrstvo opozoriti na problematičnost datumskega zamikanja objave aktualnih enoletnih projektnih razpisov na področju umetnosti. V društvu smo že večkrat v preteklosti opozarjali na časovno neustreznost in nekonsistentnost objave omenjenih razpisov.
Z letošnjo objavo razpisov se je situacija le še poslabšala. Vseskozi opozarjamo, da je za kvalitetno načrtovanje in izvajanje programov in projektov v javnem interesu ključnega pomena, da so razpisi ter njihovi rezultati za prihodnje koledarsko leto v tekočem objavljeni dovolj zgodaj ter v dovoljšnem časovnem razmaku, da je – če na dotičnem razpisu prijaviteljeva vloga ni bila uvrščena v sofinanciranje in kadar sta, kot velja za leto 2022, ob enoletnih projektnih razpisana tudi programski in večletni projektni razpis – mogoče ustrezno pripraviti morebitno prijavo na sledeči razpis.
Prepoznavamo, da razpisni mehanizmi niso v skladu s potrebami ustvarjalcev umetniških programov in projektov ter stanjem na terenu. Na slednje smo že večkrat opozorili ter menimo, da bi jih v dialogu s stroko in civilno družbo veljalo nasloviti ter prenoviti.
Kasnejša objava letošnjih enoletnih razpisov ter v besedilih razpisov napovedani potek obravnave vlog sta še nadalje izrazito problematična iz vidika načrtovanja in izvajanja projektnih aktivnosti v javnem interesu, saj bodo njihovi izvajalci o morebitnem sofinanciranju v skrajnem primeru obveščeni v poletnih mesecih tekočega leta. To je skoraj šest mesecev kasneje, ko bi se programske in projektne aktivnosti že morale pričeti izvajati.
Pozdravili smo odločitev Ministrstva za kulturo, ki jo zasledimo na vseh štirih področjih, da prisluhne našim pozivom in obdobje izvajanja projektov, s katerimi upravičenci izkazujejo referenčnost delovanja v obdobju, ki razpisnim mehanizmom predhodi, razširi. Pozivamo pa ga hkrati, da posledice epidemije, ki na področju kulture izrazito zamejevale možnosti produkcij in drugih oblik ustvarjalnosti, pripozna ne le v razpisnih mehanizmih, temveč tudi v primeru vlog upravičencev, ki pridobivajo ali podaljšujejo status samozaposlenega v kulturi ter zaprošajo za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna.
Ob zadovoljivem proračunu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za tekoče leto pa je zaskrbljujoča poteza zmanjševanja višine razpoložljivih sredstev za področji uprizoritvenih in intemedijskih umetnosti. Odločitev organa, da za področje glasbe, na katerem je višina razpisanih sredstev višja kot leto poprej in vizualnih umetnosti, na katerem je višina enaka preteklemu, pozdravljamo. Vendar pa organ do področij uprizoritvenih in intermedijskih umetnosti izkazuje diametralno nasprotno in tudi neutemeljeno nižjo raven posluha ter do področij ne postopa razvojno.
V odzivu smo, ko gre za uprizoritvene umetnosti, med drugim izpostavili problematiko višanja praga vstopnih točk za sofinanciranje ter izločevanje kriterija nagrad, ko gre za performativne postprodukcije, smo pa vsekakor Pozdravili smo, da je naposled ministrstvo prisluhnilo našim pozivom ter za samostojne ustvarjalce, ki delujejo v polju uprizoritvenih umetnosti uvedlo delovne štipendije.
Na področju glasbe smo izpostaviti, da je med pogoji za prijavitelje izpadel tisti, ki je zagotavljal minimalno višino plačila honorarja za posamezne nastopajoče. S tem je Ministrstvo za kulturo na odprlo možnosti za še dodatno nižanje honorarjev nastopajočim, kar zbuja precej skrbi.
Hkrati kot še vedno problematično prepoznavamo, da se ministrstvo, ko gre za projektno delovanje na področju glasbe, na račun kar najvišje razpršenosti razdeljevanja sredstev prijaviteljem še naprej odloča ignorirati, da glasbeni producenti in ustvarjalci pogosto vrhunsko delujejo na več podpodročjih ter so najvišje možno število upravičeno oddanih vlog vnovič zamejili na eno samo.
Kot pozitiven premik v pravo smer vidimo tudi povišanje števila razpisanih delovnih štipendij, za katere upravičenci lahko kandidirajo na področju glasbe, ki je tokrat primerljiva z vizualnim področjem. Izpostavili pa, da bi enako razvojno organ moral postopati tudi v primeru uprizoritvenih umetnosti ter intermedijskih umetnosti.
Na področju vizualnih umetnosti želimo problematizirati tudi višanje stopnje izključevalnosti kriterija, pod katerim je prijavitelj upravičen za prijavo na podpodročju Odprti ateljeji, saj na podpodročju ne morejo kandidirati ustvarjalci, ki so omenjena sredstva pridobili v obdobju preteklih dveh let, kar v primerjavi z razpisom leto poprej, ko so upravičenci lahko za sredstva kandidirali vsako drugo leto, še dodatno zameji dostop do možnosti financiranja.
Naslovili smo tudi problem že najmanj od leta 2014 nespremenjene določene minimalne višine razstavnin za razstave in projekte vizualnih ter intermedijskih umetnikov in problematizirali tudi zamejevanja možnosti dostopanja do sredstev iz naslova razpisa za projekte na področju intermedijskih umetnost, do katerih z letošnjim letom lahko dostopajo zgolj mladi do največ 29 leta, intermedijski umetniki iz drugih starostnih skupin pa do sredstev iz naslova katerega koli razpisnega mehanizma ministrstva sploh ne morejo več dostopati.
Celoten odziv, v katerem smo izpostavili tudi druge pomanjkljivosti projektnih razpisov za štiri področja umetnosti, lahko preberete na tej povezavi.