Politične stranke, ki kandidirajo na letošnjih državnozborskih volitvah, so že globoko v predvolilnih kampanjah, vprašanja o položaju kulture v njihovih programih pa v javnih razpravah le redko dobijo priložnost biti izpostavljena in naslovljena. Kulturniki in kulturnice smo se zato na temo kulture in umetnosti ponovno odločili organizirati predvolilno soočenje za politične stranke.
Na vabilo za soočenje, ki je pretekli ponedeljek, 11. aprila 2022, potekalo v Kinu Šiška, se je odzvalo enajst predstavnikov in predstavnic strank: Jerca Korče (Lista Marjana Šarca), Gorazd Knific (Pirati), dr. Asta Vrečko (Levica), Zlatan Čordić (Naša prihodnost in Dobra država), Klemen Belhar (Vesna zelena stranka), Dejan Prešiček (Socialni demokrati), mag. Branislav Rajić (Stranka Alenke Bratušek), Dejan Podgoršek (Naša dežela, stranka dr. Aleksandre Pivec), Tamara Vonta (Gibanje svoboda), Marko Balažic (Povežimo Slovenijo) ter Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije).
V ogrevalnem uvodnem delu so se sodelujoči opredelili na tri kratka, a v predvolilnem času za kulturo pomembna vprašanja. Na vprašanje, ali ima stranka svojega kandidata za ministra ali ministrico ter ali je to udeleženec soočenja, so vsi prisotni razen stranke Za ljudstvo Slovenije potrdili, da njihova stranka ima kandidata ali kandidatko za kulturnega ministra ali ministrico. Večina od udeleženih predstavnikov in predstavnic ni želela razkriti njihovih potencialnih kandidatov ali kandidatk, da pa je eden od možnih kandidatov stranke Socialnih demokratov za ministra za kulturo je potrdil Dejan Prešiček.
Sledilo je vprašanje o sprejetem nacionalnem programu za kulturo ter na odnos do njega in bodočega akcijskega načrta. Ga bodo obdržali ali spremenili? Bodo v primeru, da v stranki prevzamejo resor kulture akcijski načrt za izvajanje programa dali v javno razpravo? Vsi predstavniki in predstavnice strank so se opredelili, da je, ko gre za pripravo tako nacionalnega programa za kulturo kot akcijskega načrta, javna razprava nujna. Stranki Naša dežela, stranka dr. Aleksandre Pivec in Povežimo Slovenijo sta podali mnenje, da je nacionalni program za kulturo v osnovi sicer dobro zastavljen, vendar ga je potrebno ustrezno predrugačiti, saj je pisan tudi z mislijo na pandemijo novega koronavirusa. Ostali pa so se opredelili, da je program neprimeren in ga je potrebno ponovno osmisliti.
Pomanjkanje infrastrukture, ki bi bila na voljo kulturnikom, je pereča problematika. Na vprašanje, ali bodo ustavili sodne postopke Ministrstva za kulturo RS, vezane na izselitev nevladnih organizacij iz Metelkove 6, so vsi prisotni zatrdili, da ja. V stranki Naša dežela, stranka dr. Aleksandre Pivec so izpostavili sicer, da je v sodne postopke nedopustno posegati, poskušali pa bodo ustaviti vložene tožbe v zadevi ter še naprej podpirali tiste, ki delujejo v teh prostorih.
Soočenje je Ksenija Horvat na pobudo soorganizatorjev v nadaljevanju razdelila v štiri vsebinske sklope, ki so bili prepoznani kot osrednji za sektor.
V prvem sklopu smo se osredotočili na obstoječi zakonodajni okvir na področju kulture ter morebitne njegove spremembe, ki jih stranke načrtujejo. Jerca Korče (Lista Marjana Šarca) je izpostavila, da bodo v njihovi stranki najprej odpravili sporne člene Zakona o debirokratizaciji, ki podeljujejo večjo moč ministru, nujna sta namreč depolitizacija in vzpostavitev sistema ustreznega imenovanja in moči strokovnih komisij, pa tudi reforma medijske zakonodaje in zakona o Radioteleviziji Slovenija. V LMŠ bi upoštevajoč specifike samozaposlenih v kulturi ustrezno spremenili njihov položaj.
Prav tako se za položaj samostojnih ustvarjalcev zavzemajo pri Piratih, ki bi zanje uredili tudi ustrezne plačilne pogoje, usklajene z javnim sektorjem, uvedli mehanizme karierne dinamike ter uredili njihov socialno varstveni položaj. Zavzemajo se tudi za depolitizacijo kulturnega področja, spremembo zakonodaje o imenovanju članov sveta in strokovnih komisij ter uvedbo digitalizacije na kulturnem področju.
V Levici so kot prioriteto prepoznali spremembo krovnega zakona (ZUJIK), v katerem je mdr. potrebno uskladiti tudi definicijo nevladnih organizacij, pripravo novega pravilnika o strokovnih komisijah, novega filmskega zakona, zakona o medijih in zakona o Radioteleviziji Slovenija, kar bi pripeljalo do nujne depolitizacije kulturnih zakonov. Med prioritete so uvrstili tudi ureditev socialno varstvenega položaja samozaposlenih.
Za prenovo ZUJIK, uredbe o samozaposlenih v kulturi, medijskega zakona in zakona o RTV Slovenija se zavzemajo tudi v strankah Vesna – zelena stranka, Socialni demokrati in Gibanje svoboda. Omenjene spremembe so kot nujne prepoznali tudi v stranki Povežimo Slovenijo, v kateri pa bi se lotili tudi problematike pridobivanja statusa kulturnika ter pogojev zanj, ki so po njihovem mnenju premalo definirani.
V strankah Naša prihodnost in Dobra država, Za ljudstvo Slovenije, Naša dežela, stranka dr. Aleksandre Pivec ter Stranki Alenke Bratušek se bodo zavzemali predvsem za ureditev prekarnega položaja kulturnih delavcev in delavk ter ga tudi ustrezno pravno uredili. V stranki Alenke Bratušek pa so še posebej poudarili, da nameravajo okrepiti področje kulturne dediščine ter zakonsko urediti dialog z nevladnim sektorjem.
Drugi vsebinski sklop se je osredotočal na temo proračuna in ustrezne porazdelitev sredstev za kulturni sektor. Jerca Korče (Lista Marjana Šarca) je izpostavila, da je za nevladne kulturne organizacije potrebno vzpostaviti samostojno proračunsko postavko. Kot pomembno v stranki vidijo tudi vlaganje v dediščino, a je po njihovem mnenju potrebno prestrukturirati, kaj uvrščati v financiranje na tem področju.
Za Pirate je prednostna naloga digitalizacija arhivskega, knjižničnega in drugega gradiva. Strukturo razporejanja javnih sredstev prepoznajo kot problematično in menijo, da je potrebno definirati, kdo so lahko deležniki črpanja teh sredstev ter poskusiti doseči, da bi država za kulturo namenjala en odstotek BDP. Naj dodamo, da je država za kulturo trenutno namenja 0,6 odstotka BDP.
Dr. Asta Vrečko (Levica) je poleg višjega proračuna ter zagotovitve interventnih sredstev za nevladne organizacije na področju kulture, ki niso prejele ustreznega financiranja, izpostavila namero stranke Levica, da povišajo razpoložljiva sredstva za financiranje kulturne vzgoje, kulturno dediščino, programe javnih institucij in nevladnih organizacij, za spodbujanje zaposlovanja v sektorju, vzpostavili pa bi tudi sisteme za ustrezno sofinanciranje tistih, ki sredstva za svoje projekte in programe črpajo tudi na ravni Evropske unije.
Tudi stranke Naša prihodnost, Dobra država in Za ljudstvo Slovenije se zavzemajo za višjo proračunsko postavko ter ustrezno njihovo razporeditev, zagotovile pa bi tudi enakopravnost in ustrezne pogoje za ustvarjanje. Klemen Belhar (Vesna zelena stranka) je ob nujnem povečanju proračunskih sredstev in ustreznem izvajanju projektov nacionalnega pomena (prenova Drame, NUK 2) izpostavil potrebno prestrukturiranje deležev v proračunu za kulturo. Temu so se pridružili tudi Socialni demokrati, pri čemer je Dejan Prešiček izpostavil, da projekti nacionalnega pomena ne morejo in ne smejo biti financirani iz proračuna za kulturo.
Zagotovitev višjih proračunskih sredstev in ustrezno ter strokovno prerazporeditev sredstev zagovarjajo tudi v stranki Gibanje svoboda ter v stranki Alenke Bratušek. Marko Balažic (Povežimo Slovenijo) je še dodal, da je gospodarstvu potrebno omogočiti okrepitve, da bodo lahko uspešno živeli tudi drugi državni podsistemi, kot je kultura. Sočasno zastopajo stališče, da je potrebno v ta sektor uvesti gospodarsko uspešne modele zagotavljanja financiranja. Tudi v Naši deželi, stranka dr. Aleksandre Pivec se strinjajo s spodbujanjem podjetništva za zagotavljanje boljših pogojev dela v kulturnih delavcev in delavk, hkrati pa bi okrepili možnosti mladih za prve zaposlitve na področju kulture.
Tema tretjega sklopa soočenja je bila decentralizacija. Večina prisotnih bi decentralizacijo okrepila skozi spremembe razpisnih mehanizmov, ustreznejše financiranje programov, ki se izvajajo izven mestnih središč ter v omejitvi vpliva lokalnih politik na ravni določanja in izvajanja kulturnih programov. V Listi Matjana Šarca, Levici, Naši prihodnosti in Dobri državi so za razvoj regionalnih centrov, ki bi zagotavljali boljše pogoje za decentralizacijo, izven že obstoječih centrov pa bi vzpostavljali tudi javne institucije.
Predstavnika Levice in Vesne zelene stranke sta izpostavila, da je za institucije in organizacije, ki delujejo na periferiji, potrebno zagotoviti tudi ustrezno infrastrukturo in finančno podporo. V stranki Socialnih demokratov so poudarili še en ključen element za zagotavljanje uspešnega razvoja kulture izven središč, in sicer ustrezno spodbudo za izvajanje koprodukcij in gostujočih programov izven matičnih ustanov. V stranki Alenke Bratušek so pristavili, da je nujno potrebno okrepiti tudi dostopnost do kulturnih ustanov in dobrin. Pirati so mnenja, da je Slovenija kar dobro decentralizirana, da pa je na periferiji več korupcije in bi pri povečevanju sredstev za podeželju veljalo biti ustrezno previden.
V zadnjih dveh letih je dialog odločevalcev s stroko in civilno družbo na področju kulture občutno umanjkal. Kandidatom je Ksenija Horvat tako zastavila vprašanje, kakšen bo njihov odnos do Nacionalnega sveta za kulturo, dialoških skupin z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi, Kulturniško zbornico in vsebinskih mrež. Vsi na soočenju prisotni predstavniki strank so jasno zatrdili, da je nujno potrebno vzpostaviti ustrezen dialog pri odločitvah na tem področju, umakniti politično motivirane odločitve ter vrniti presojo ustreznim strokovnim in stanovskim skupinam ter združenjem.
Dr. Asta Vrečko (Levica) je še posebej poudarila, da je potrebno dialoški skupini za samozaposlene v kulturi in nevladne organizacije vpisati v krovni zakon, zagotoviti ustrezna financiranja strokovnih in stanovskih združenj za zagotavljanje razvoja strokovnega kadra ter redefinirati delovanje Nacionalnega sveta za kulturo in Kulturniške zbornice. S vsem tem se strinjajo tudi v vrstah Socialnih demokratov.
Po končanem delu večjih vsebinskih sklopov je moderatorka soočenja omogočila prostor za vprašanja interesnih in stanovskih združenj, ki delujejo v polju kulture, ki so jih lahko zastavili predstavnicam in predstavnikom strank.
- Kje vidite možnost stikanja lokalne in nacionalne kulturne politike ter kako vidite možnosti, da bi lahko na lokalni ravni peljali koherentno kulturno politiko? (dr. Tomaž Simetinger – Zveza kulturnih društev Slovenije)
V Levici, stranki Za ljudstvo Slovenije in Socialnih demokratih vidijo odgovor na zastavljeno vprašanje v sodelovanju občin ter pristojnih resorjev za kulturo pri oblikovanju ustreznih strateških načrtov na lokalnih ravneh ter posledično ustreznem izvajanju za razvoj in zagotovitvi ustreznih razpisnih mehanizmov za zagotovitev financiranja.
- Ali si boste prizadevali, da se bodo sredstva za programe ustrezno zvišala, kot je bilo na proračunskih postavkah pred finančno krizo več deset let nazaj, natančneje 2009? (Uroš Korenčan – Kolegij direktorjev slovenskih gledališč)
Vsi prisotni, ki so bili v tem krogu podali odgovor (Lista Marjana Šarca, Pirati, Vesna zelena stranka, Stranka Alenke Bratušek, Naša dežela, stranka dr. Aleksandre Pivec, Povežimo Slovenijo, Za ljudstvo Slovenije) so odgovorili pritrdilno.
- Kako boste naslovili problem sofinanciranja ustvarjalnosti nevladnih organizacij, ki je že vrsto let nerazvojno naravnano, v zadnjem mandatu še posebej, ko gre za uprizoritvene in intermedijske umetnosti, kaznujeta se tako transdisciplinarnost kot specializiranost, ni podpore na ravni kadrov, infrastrukture itd. ter kako boste sanirali škodo, ki je nastala na zadnjem programskem razpisu? (Polona Torkar – Društvo Asociacija)
Jerca Korče (Lista Marjana Šarca) je odgovorila, da se zavzamejo za revizijo postopkov, če je to potrebno, želijo zagotoviti več sredstev za razpise enoletnih kulturnih programov ter uvesti ločene proračunske postavke za nevladne organizacije. Dr. Asta Vrečko (Levica) se je v tem vprašanju referirala na zakonodajne spremembe, ki jih imajo v načrtu, iz naslova prvega vsebinskega sklopa.
- Je potreben interventni zakon, ki bo zagotovil nadomestila za fiannčni izpad ter zagotovitev nepovratnih sredstev za pomoč ponovnega zagona v prireditvenem sektorju? Ali podpirate predlog znižanja DDV-ja vstopnicam za prireditve na 5% ali manj? (Andrej Sevšek – Društvo MiDelamoDogodke in Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije)
Klemen Belhar (Vesna zelena stranka) je pritrdila, da bi zagotovila več sredstev na tem področju, v stranki pa so hkrati prepoznali potrebo po zagotavljanju interventnih sredstev in uvedbi temeljnih storitev za prebivalce, kot je subvencija kart. Dejan Prešiček (Socialni demokrati) podpira zagotovitev višine interventnih sredstev, primerljive z izpadom dohodkov v času pred epidemijo ter podpira uvedbo davčnih olajšav na vstopnice ter stroške produkcije, ki nastajajo pri pripravi dogodkov, v skladu z uredbami EU.
- Ali menite, da je potrebno povečati kadrovski ekipo na Ministrstvu za kulturo, direktoratu za medije in inšpektoratu RS za kulturo in medije? Lahko naštejete tudi tri ukrepe za zagotavljanje profesionalnega in kakovostnega novinarstva? (Špela Stare – Društvo novinarjev Slovenije)
Mag. Branislav Rajić (Stranka Alenke Bratušek) meni, da bi bilo potrebno na pristojnih organih ugotoviti, kakšna je potreba po večjem kadru in ustrezno s tem tudi ravnati. Pritrdilno je odgovoril tudi Dejan Podgoršek (Naša dežela, stranka dr. Aleksandre Pivec), čeprav se sočasno zavzemajo za večjo gibkost javne uprave. Tamara Vonta (Gibanje svoboda) je izpostavila nefunkcionalnost direktorata za medije, saj je kadrovsko podhranjen in kot ukrepe navedla nujno rekonstrukcijo medijske zakonodaje, financiranja in zagotavljanje ustreznih štipendijskih shem.
- Kaj razumete kot največji problem uredbe o samozaposlenih v kulturi in kako boste dosegli, da bo država ustrezno spodbujala ustvarjalce od začetka poklicne poti do upokojitve? (Miha Satler – Društvo Asociacija)
V stranki Lista Marjana Šarca se zavzemajo za ustrezno uvedbo karierne dinamike, izenačitev socialnih pravic samozaposlenih v kulturi z drugimi oblikami zaposlitve ter spremembe pri določanja cenzusa, ki je nespodbuden. Marko Balažic (Povežimo Slovenijo) je izpostavil potrebno ureditev dostopnosti do statusa, saj se je povečalo število samostojnih ustvarjalcev s statusom. Kot je izpostavil, je potrebno vzpostaviti jasna merila za njegovo pridobitev.
- Ali ima katera izmed strank v načrtu ponovno ustanovitev Centra sodobnih plesnih umetnosti? (Rok Vevar – Društvo za sodobni ples Slovenije)
Tisti, ki iz preteklih izkušenj poznajo področje, so odgovorili pritrdilno (Levica, Socialni demokrati, Stranka Alenke Bratušek, Gibanje svoboda).
- Kako boste zagotovili, da bodo tehnološki velikani, kot je Apple, v svojih napravah omogočili izbiro slovenskega menija ter kdaj boste omogočili dostop do delavskih pravic in pravic kolektivnega pogajanja tudi samozaposlenim v kulturi? (Mitja Šuštar – Sindikat Glosa)
Da bi si za to, da bi tehnološki velikani ponujali možnost izbire slovenskega menija, prizadevali, je zagotovil Klemen Belhar (Vesna zelena stranka). Ko gre za vprašanje statusa samozaposlenih v kulturi pa je mnenja, da ta ne sme biti samo socialni korektiv, temveč mora omogočati ustrezne in stabilne pogoje dela.
- Ali boste podprli finančno delovanje Kulturniške zbornice, kakor velevajo zakonska določila? (Janoš Kern – Združenje KUDUS in Kulturniška zbornica Slovenije)
Ob zadnjem vprašanju in sklepnem delu so vsi prisotni odgovorili pritrdilno.
Preostalih devet predstavnikov in predstavnic iz vrst Liste Borisa Popoviča, Nestrankarske ljudske liste gibanja Zdrava družba, Zavezništvo osvobodimo Slovenijo/Gibanje Zedinjena Slovenija, Slovenske nacionalne stranke, Demokratične stranke upokojencev Slovenije, Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Domovinske lige in Državljanskega gibanja Resni.ca pa se našemu vabilu bodisi niso odzvale bodisi so se odzvale po skrajnem določenem roku.
Celotno soočenje si lahko ogledate na tej povezavi.
Organizatorji in soorganizatorji soočenja:
Kino Šiška
Društvo Asociacija
Društvo gledaliških režiserjev in režiserk
Društvo likovnih umetnikov Ljubljana
Društvo novinarjev Slovenije
Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev
Društvo slovenskih književnih prevajalcev
Društvo slovenskih literarnih kritikov
Društvo slovenskih skladateljev
Društvo umetnostnih kritikov – Slovenska sekcija AICA
Društvo za sodobni ples
Kolegij direktorjev slovenskih gledališč
Lektorsko društvo Slovenije
Mi delamo dogodke
PEN Slovenija
Skupnost muzejev Slovenije
Slovensko muzikološko društvo
Ustanova lutkovnih ustvarjalcev
Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev
Zveza kulturnih društev Slovenije
ter številni drugi.