Društvo Asociacija se je odzvalo povabilu na 21. redno sejo Odbora za kulturo Državnega zbora RS, ki je bila za 7. april 2022 sklicana na temo enakopravne in solidarnostne ureditve pravice do pokojninskega in invalidskega zavarovanja za samostojne kulturniške in umetniške poklice. Seje se je v imenu Asociacije udeležil strokovni sodelavec Miha Satler.
Redna seja je bila zaradi nesklepčnosti Odbora za kulturo zaključena brez razprave. Od osemnajstih članov in članic odbora sta bila na seji namreč prisotna le dva, kar po mnenju društva Asociacija kaže na zaskrbljujoče neprimeren odnos do položaja upokojenih samostojnih ustvarjalk in ustvarjalk, ki so z vrhunskim ustvarjalnim delovanjem pomembno soustvarjali slovensko kulturo.
V okviru razprave, če bi se zgodila, smo v Asociaciji sicer želeli pozdraviti, da je Odbor za kulturo Državnega zbora sklical sejo na tako pomembno temo, a hkrati opozoriti, da je za njeno razumevanje treba v obzir vzeti tudi splošno neustrezen odnos odločevalcev do samozaposlenih v kulturi, premisleka in prenove potreben zakonodajni okvir, ki ureja področje ter nedosledno izvrševanje v njih zapisanih določil in ukrepov. Ti kumulativno namreč rezultirajo tudi v zastrašujočih pogojih, v katerih se samozaposleni v kulturi znajdejo ob upokojitvi.
Krovni zakon za področje kulture opredeljuje, da Republika Slovenija uresničuje javni interes za kulturo z registracijo samozaposlenih v registru ter s priznavanjem njihovih socialnih pravic. Za pridobitev slednjih mora upravičenec sočasno izkazovati izjemnost prispevka k slovenski umetnosti in kulturi, njegov dohodkovni položaj pa mora pričati, da ne ustvarja v normalnih pogojih za delo. Samo ustvarjalcem, ki izpolnjujejo oba pogoja, podeli pravico do kritja socialnih pravic od minimalne osnove, s čimer jih ob tem, da morajo sami praviloma poskrbeti za kritje izpada dohodkov iz naslova bolezni, poškodb pri delu ipd., njihovi izjemnosti navkljub obsoja tudi na gmotno stisko ob upokojitvi. Spomniti ob tem velja, da so se v mandatu aktualne vlade izvajali sistematične kršitve in tudi zavračanje vlog v postopkih pridobitve ali podaljšanja statusa ter pridruženih socialnih pravic, neustrezno pa samozaposlene v kulturi obravnava tudi Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029.
Za upokojene ustvarjalce, ki so izkazali posebej pomemben prispevek k slovenski kulturi, njihova pokojnina pa ni ustrezna danemu prispevku, krovni zakon ob oddaji vloge upravičenca predvideva dodelitev republiške priznavalnine. V Asociaciji vseskozi opozarjamo, da v primeru prav nobenega samozaposlenega v kulturi s pravico do plačanih prispevkov višina pokojnine od minimalne osnove ne ustreza njegovemu prispevku na področju ter mnogi živijo pod pragom revščine. Republiško priznavalnino hkrati po zadnjih dostopnih, sicer neaktualiziranih podatkih prejema okoli dvesto upravičencev, seznam prejemnikov pa izpostavi sistemsko neenakovredno obravnavo med različnimi ustvarjalnimi in kulturnimi poklici. Če je na seznamu prejemnikov vrsta vrhunskih vizualnih umetnikov, književnikov, ustvarjalcev glasbe itd., na njem redko ali pa ne najdemo svobodnjaka, ki deluje v sodobnejših umetniških zvrsteh, podpornih poklicih v kulturi ali pa tistih, ki so opravljali deficitarni poklic. Vsi našteti so tako v izrazito deprivilegiranem položaju.
Vprašanja, ki se pri tem odpirajo, so številna in podčrtajo vlogo države pri stvarjenju in kultiviranju neustreznih pogojev za samozaposlovanje. Med njimi so na primer, zakaj je v razvidu vrsta oblikovalcev zvoka in luči, ki velik del dela opravljajo v javnih zavodih, koliko priložnosti za delo ima danes kritik/recenzent in zakaj ter katero državno nagrado lahko prejme izdelovalec glasbil? Trdimo, da je prav vsako ustvarjalno delo nujno potrebno za izvrševanje javnega interesa za kulturo. Ob vzpostavitvi enakovrednih možnosti dostopanja do republiških priznavalnin in izjemnih pokojnin v kulturi pa država lahko in mora skrbeti za zagotavljanje pogojev (samo)zaposlovanja ustvarjalcev in poklicev na področju kulture in umetnosti, s tem pa tudi višjo socialno varnost in gmotni položaj v starosti.
Da bi se ustvarjalec lahko razvil do stopnje, ko je njegov prispevek h kulturi posebej pomemben, je hkrati ključnega pomena, da država vzpostavlja spodbudno okolje, ki tak razvoj omogoča. V Asociaciji smo že večkrat opozorili, da se pogoji samozaposlovanja izrazito slabšajo. Dostop do štipendij se zamejuje za določene starostne skupine, iz razpisnih besedil izginjajo varovala, ki določajo minimalne višine honorarjev, višina dnevnega nadomestila za bolniško odsotnost se že dolga leta ni uskladila s zvišanjem življenjskih stroškov ter minimalno plačo itd. Vse omenjeno prispeva k dejstvu, da letni prihodki več kot polovice samozaposlenih v času aktivnega poklicnega ustvarjanja niso primerljivi z višino letne minimalne plače, tretjina pa ne preseže niti praga revščine. V takih pogojih so že in bodo, če področja ne reformiramo, primorani preživljati tudi starost.
Nadalje želimo opozoriti na zavržen odnos organa do vrhunskih ustvarjalcev in njihovega dela, ki so ga v procesu obravnave vlog slednji ali pa njihove družine deležni bodisi na način, da njihove vloge ostajajo nenaslovljene ali pa v ocenah referenčnosti njihovega dela in prejetih nagrad. Četudi drži, da je Ministrstvo za kulturo naposled pozitivno razrešilo nekaj že dolgo nenaslovljenih vlog za izjemne pokojnine na področju kulture, ocenjujemo, da situacija vsekakor ni ustrezno sanirana. Hkrati želimo problematizirati, da je ministrstvo v izjavi na to temo kot osnovni pogoj za pridobitev izjemne pokojnine na področju kulture navedlo podeljeno Prešernovo nagrado, saj pregled podeljevanja osrednje nacionalne nagrade za kulturo izkazuje več pomanjkljivosti procesa podeljevanja, ki se med drugim odrazi tudi v dejstvu, da je skozi čas in tradicionalno med prejemniki nezanemarljivo višje število ustvarjalcev kot ustvarjalk. Mnenja smo, da bi bilo treba seznam referenčnih nacionalnih nagrad razširiti ter kot referenčne pripoznati tudi prestižne mednarodne nagrade.
V društvu Asociacija v vrsti rešitev, ki bi naslovile neustrezen položaj
samozaposlenih v kulturi na vseh stopnjah ustvarjalnega življenja, že ves čas zagovarjamo vzpostavitev karierne dinamike, ki bi v sorazmerju s starostjo vrhunskega samostojnega ustvarjalca predvidevala tudi višanje iz državnega proračuna poravnanih prispevkov za socialno varnost, s čimer bi vsi samozaposleni ob upokojitvi prejemali pokojnino ustreznejše višine. Ob tovrstno dolgoročno urejenem sistemu za celoten sektor se hkrati zavzemamo tudi za dosledno izvajanje, enakovredne možnosti dostopanja ter transparentno odločanje pristojnih organov, ko
gre za podeljevanje republiških priznavalnin in izjemnih pokojnin.
Video seje si lahko ogledate na tej povezavi.