Društvo Asociacija je na 52. seji Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport izpostavilo vrsto problematičnih točk Predloga resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029. Za najbolj pereči je vodja strokovne pisarne Polona Torkar opredelila neustrezno obravnavo in nezadostno vključevanje nevladnih organizacij ter samozaposlenih v kulturi v vse dele ključnega strateškega dokumenta, ki bo opredelil bodoči razvoj kulture in umetnosti.
Komisija, ki se je na seji 10. februarja 2022 seznanila z vrsto pridržkov in nasprotovanj razpravljalcev iz strokovne javnosti, je predlog NPK podprla z ugotovitvijo, da Slovenija nedopustno zamuja z novim nacionalnim programom za kulturo ter pozvala k čim hitrejšemu sprejetju akcijskega načrta. Komisija je sočasno podprla prizadevanja kulturnega sektorja, da naj tudi deležniki s področja kulture sodelujejo pri oblikovanju akcijskega načrta, ki ga sicer sprejema Vlada ter poudarila, da morajo biti cilji v nacionalnem programu in izvedbeni ukrepi v akcijskem načrtu opredeljeni tako, da bodo omogočili varovanje in podporo nevladnega sektorja v kulturi ter zagotovili nadaljnji razvoj dejavnosti različnih kulturnih društev.
Polona Torkar je v imenu društva Asociacija izpostavila, da besedilo predloga resolucije še vedno ni razrešil nekaterih bistvenih vprašanj, ko gre za obravnavo in vključevanje nevladnih organizacij ter samozaposlenih v kulturi. Da besedila predloga resolucije pripravljalec ni uskladil s tema dvema skupinama ter ju dokument obravnava neustrezno, je posledica tudi dejstva, da je Ministrstvo za kulturo prekinilo več kot desetletno kontinuiteto imenovanja delovnih skupin za trajni dialog z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi v kulturi ter ju navkljub pozivom ni imenovalo.
Izpostavili smo, da je v predlogu resolucije mogoče zaznati problematično namero ministrstva zmanjševati ter zamejevati število samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacij v kulturi v javnem interesu. Opozorili smo tudi na pavšalno in preveč enostavno delitev izvajalcev vsebin, ki so v javnem interesu v kulturi, na javni in zasebni sektor, kamor naj bi spadali tudi samozaposleni in nevladne organizacije v kulturi. Povsem neprimerno je poslovne subjekte, ki so ustanovljeni za ustvarjanje dobička, enačiti z nevladnimi organizacijami, ki celoten presežek sredstev vračajo nazaj v svoje poslanstvo, kar je veliko bliže delovanju javnih kulturnih zavodov; enako neprimerno je enačiti samostojne podjetnike s samozaposlenimi v kulturi. V društvu zato zastopamo stališče, da morajo v poglavju Izvajalci posameznih nalog javne službe posamična podpoglavja dobiti tako nevladni sektor in samozaposleni v kulturi kot gospodarstvo.
Nevladne organizacije v predlogu NPK ostajajo izključene iz številnih poglavij, npr. kulturno-umetnostna vzgoja, pa tudi ko gre za investicije in izgradnjo javne infrastrukture. Samozaposleni v kulturi in nevladne organizacije so hkrati premalo vključene v razvojne cilje, pozablja se namreč, da so programi in projekti, ki jih izvajajo nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi, so prav tako v javnem interesu.
Po mnenju društva bi se moral program ob poudarjanju pomena kulture za krepitev nacionalne identitete pomembno osredotočiti tudi na druge številne pozitivne vidike, ki jih kultura vnaša v skupni prostor, kot so ustvarjalnost, inovativnost, vpliv na zdravje, prispevanje h gospodarskim kazalnikom ter vsebovati tudi konkretno opredeljene cilje za zagotavljanje in krepitev vseh teh učinkov. Tudi sicer so začrtani strateški cilji v dokumentu opredeljeni povsem nekonkretno, kar še dodatno nakazuje na njegovo neučinkovito oblikovanje, saj zainteresirana javnost ne more vplivati na vsebino akcijskega načrta, ki je bistven za uresničevanje strateškega dokumenta, s tem pa je širši družbeni konsenz onemogočen.
Asociacija je za nevladni sektor predlagala vrsto ukrepov, med njimi progresivno povečevanje sredstev za programe in projekte nevladne kulture, digitalizacijo in poenostavitev prijav na razpise, administrativno razbremenitev, krepitev zmogljivosti, kontinuiran dialog z odločevalci skozi skupini za trajni dialog s samozaposlenimi in nevladnimi organizacijami v kulturi, vzpostavitev karierne dinamike, ureditev bolniškega nadomestila za samozaposlene v kulturi, vzpostavitev večstopenjskega cenzusa in druge.
Mnenje komisije lahko v celoti preberete na tej povezavi.