Predstavniki in člani društva Asociaciji smo v ponedeljek, 14. februarja 2022, pod naslovom Oslabljena nevladna kultura je osiromašena družba priredili že tradicionalno novinarsko konferenco ob slovenskem kulturnem prazniku, na njej pa hkrati že tradicionalni pregled leta za neodvisno kulturo. Med številnimi perečimi problematikami smo pod drobnogled vzeli tudi nedavni programski razpis.
Preteklo leto je znova zaznamovala vrsta potez odločevalcev, ki slabšajo položaj nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Na novinarski konferenci smo spomnili nanje, opozorili pa tudi na tiste, ki grozijo, da bodo sektor, predvsem samozaposlene v kulturi, v kratkem še bolj oslabile.
Inga Remeta, predsednica društva Asociacija, je uvodoma spomnila, da je bil čas epidemije za kulturni sektor, izrazito pa tudi za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi, še posebej težak. Asociacija se je odzvala na vsak t.i. protikoronski paket ter si vseskozi prizadevala, da bi bili vanje vključeni ustrezni ukrepi za kulturo. Nekateri so bili uveljavljeni uspešno, drugi ne v celoti, številni, med njimi štipendijske spodbude za samostojne ustvarjalce, nadomestilo za izpad dohodkov iz naslova vladnih ukrepov in drugi ignorirani.
Izpostavila je za nevladno kulturo problematičen Predlog resolucije Nacionalnega programa za kulturo, ki nevladne organizacije preveč enostavno vmešča v zasebni sektor, nezadostno pa tudi v številna druga poglavja dokumenta, npr. v kulturno-umetnostno vzgojo, infrastrukturne rešitve. Dokument, ki se ne osredotoča spodbujanje številnih, dobro evidentiranih učinkov kulture, kot sta učinek na zdravje in dobro počutje ter spodbujanje ustvarjalnosti, temveč gradi predvsem na okostenelem pojmovanju vloge kulture kot spodbujevalcu narodne identitete, neustrezno vrednoti tudi pomen samozaposlenih v kulturi.
Opozorila je še na regresijo instituta strokovnih komisij, naprej skozi spremembe pravilnika konec leta 2020, katerih učinki že odzvanjajo, nato pa še skozi 27. decembra 2022 sprejetim Zakonom o debirokratizaciji, ki je posegel v krovni zakon na področju kulture ter strokovnim komisijam zamejil odločevalsko moč, ko gre za vprašanja strokovnosti.
Na izginjanje in hkrati izrazito potrebo po ustreznih prostorih za vaje, pisarne, skladiščenje, ustvarjanje, ko gre za nevladni sektor in ustvarjalce, je opozorila Katerina Mirović iz Foruma Ljubljana. Tobačna, Kersnikova, Rog in zdaj Metelkova, navkljub statusu avtonomne cone in določilom, vpisanim v pogodbe ter dejstvu, da v prostorih delujejo nevladne organizacije, katerih programe država in lokalna skupnost sofinancirata. Napadom in nesmiselni argumentaciji se bodo še naprej zoperstavljali in prepričani so, da bodo prostore za svoje dejavnosti in javne programe uspeli ubraniti.
Irena Pivka iz Zavoda Cona je podala uvid v problematično obravnavo samozaposlenih v kulturi ter kršitve več načel, ki jih je v postopkih obravnave vlog na naš poziv obravnaval tudi Varuh človekovih pravic ter ministrstvu naložil, naj z njimi preneha ter zaščiti pravice vlagateljev. Opozorila je še na krnjenje in zamejevanje štipendijskih spodbud za samozaposlovanje ter slab socialni položaj samozaposlenih v kulturi, na katerega vseskozi opozarjamo ter predlagamo vrsto ukrepov, od karierne dinamike, okrepitve štipendijske politike do ureditve zdravstvenega varstva in zagotavljanja poštenega plačila za opravljeno delo.
Posebej pa se je osredotočila na posledice, ki jih za samozaposlene v kulturi lahko predstavlja upoštevanje zakonsko sporne interpretacije FURS, ki navkljub veljavni zakonodaji za normirance predvideva vštevanje prispevkov za socialno varnost, ki jim jih iz državnega proračuna poravna država, Zakon o dohodnini pa obravnava kot davčno subvencijo ter zapoveduje prepoved plačila dohodnine zanje, v prihodke. Ministrstvo za kulturo je namreč tako za leto 2021 in 2022 ohranilo višino cenzusa, če pa naj interpretacija obvelja ter hkrati ministrstvo prispevkov še naprej dosledno ne izzvzema iz njegovega ugotavljanja, po nekaterih ocenah celo tretjini grozi izguba pravice do državnega plačila prispevkov za socialno varnost, ki so jo pridobili z vrhunskim prispevkom k slovenski kulturi..
Da se zadovoljiv proračun ne odraža tudi v primerljivo povišanih sredstvih, namenjenih za izvedbo umetnostnih programov in projektov nevladne kulture, ali deležu proračuna, namenjenega za te programe in projektne, neodvisno od področja umetnosti, je skozi analizo javno razpoložljivih podatkov prikazala strokovna vodja društva Asociacija Polona Torkar, ki je spomnila tudi na ob rebalansu znižano proračunsko postavko “Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti”, iz katere se slednji financirajo. Slednja je namreč navkljub dejstvu, da je z objavo večletnega projektnega razpisa za umetnostne projektov ministrstvo vrednost na postavki že preseglo, utemeljen razlog za negotovost upravičencev.
Z analizo je komentirala tudi podatke, ki jih je v izjavi ob programskem razpisu podalo ministrstvo ter izpostavila mesta, predvsem ko gre za višino dodeljenih sredstev ter število podprtih programov skozi čas, kjer jih navaja netočno. Da ministrstvo do sektorja, razen v primeru vizualnih umetnosti, ne deluje razvojno, je prikazala tudi z gibanjem števila upravičencev skozi čas, s primerjavo količine sredstev, ki jih je v preteklem obdobju razpisa programom po različnih področjih umetnosti namenilo ter ocenila, koliko programov bi, če bi ministrstvo prisluhnilo pozivom društva, lahko z nepodeljenimi sredstvi še podprlo.
Kako programski razpis razkriva nerazumevanje nevladnega sektorja ter pomanjkljivo poznavanje stanja na terenu, tudi sodobnih umetniških disciplin in žanrov, pa tudi kaj za organizacije pomeni trenuten izpad iz programskega financiranja, so v več točkah ter po posamičnih področjih nazorno predstavili Alja Lobnik (Zavod Maska), Andrej Sevšak (Društvo KAPA) in Luka Frelih (Društvo Ljudmila), izpostavili pa tudi široko mednarodno podporo, ki so jo ob objavi rezultatov razpisa, prejeli za njihovo delo in prizadevanja.
Na konferenci je Miha Satler, strokovni sodelavec društva Asociacija, predstavil še vrsto nujnih ukrepov in zahtev, ki so ključnega pomena za krepitev in razvoj nevladnih organizacij ter samostojnih ustvarjalcev. Da je zaživel Certifikat kulturno podjetje in kako ter kdo se vanj lahko vključi, pa je v sklepni pozdrav tiskovni konferenci opomnila Urška Jež iz Mesta žensk.
Analizo podatkov in izvlečke novinarske konference najdete tukaj.