EAIPA, evropska zveza mrežnih organizacij, ki prvenstveno delujejo na področju neodvisnega uprizoritvenega sektorja in katere članica je tudi Asociacija, je 27. januarja 2022 na spletnem dogodku predstavila raziskavo, ki predstavlja zadnje primerjalne podatke o stanju in razvoju neodvisnega sektorja v kulturi širom Evrope.
Na dogodku z naslovom Inside views to the Independent Performing Arts in Europe, ki je bil prvenstveno namenjen predstavitvi rezultatov odločevalcem iz različnih evropskih držav na različnih ravneh in vzpostavitvi dialoga med različnimi deležniki, je prva zbrane nagovorila Ulrike Kuner, predsednica EAIPA, ki je predstavila mrežo in njene aktivnosti, vezane na uspehe in izzive neodvisnega uprizoritvenega sektorja. Izsledke raziskave z naslovom An Introduction to the Independent Performing Arts in Europe – Thirteen Performing Arts Structures at a Glance je predstavil njen avtor Thomas F. Eder.
Raziskava je vključila neodvisne uprizoritvene umetnosti iz 13 evropskih držav: Avstrije, Bolgarije, Češke, Finske, Madžarske, Nemčije, Islandije, Italije, Romunije, Slovenije, Španije, Švedske in Švice. Osredotočila se je na nekatera ključna vprašanja, med njimi je primerjala socialno varnost samostojnih ustvarjalcev na področju uprizoritvenih umestnosti, različne načine sofinanciranja neodvisne scene po državah, spopadla se je tudi z vprašanjem pomanjkanja uradnih podatkov in načela številna druga vprašanja.
Raziskava je pokazala, da se ustvarjalci, ki v polju neodvisnih uprizoritvenih umetnosti delujejo po vsej Evropi, pogosto srečujejo s sorodnimi izzivi, pri čemer razlike na ravni življenjskih in delovnih pogojev po kontinentu še vedno ostajajo izjemne. Da bi dobili vpogled v omenjene razlike, se je osredotočila se je na pet tematskih podpoglavij: 1) delovanje, velikost in obstoj skupnosti, vezanih na uprizoritvene umetnosti ter infrastrukture za njihovo realizacijo; 2) Socialni status profesionalnih ustvarjalcev v polju uprizoritvenih umetnosti, ki je v rezultatih naslikal podobo hude prekarizacije poklicev v sektorju; 3) Vpliv pandemije novega koronavirusa na sektor, ki je pokazal, da so bili že obstoječi problemi s pandemijo še poglobljeni; 4) Zagovorništvo in dialog oziroma možnosti za dostop in vplivanje na odločevalce; 5) Financiranje neodvisne uprizoritvene umetnosti.
Ko gre za izsledke raziskave, vezane na Slovenijo, se je mdr. naša država znašla v skupini tistih, v kateri se izvede največ festivalov uprizoritvenih umetnosti. Nadalje smo se v raziskavi znašli neposredno za Finsko, v kateri se mora kar 95% odstotkov profesionalnih ustvarjalcev v polju uprizoritvenih umetnosti zanašati na drugo zaposlitev, da bi preživeli, in sicer se v Sloveniji za preživetje na drugo službo zanaša kar 86,7% vprašanih ustvarjalcev, in to navkljub izjemno visoki ravni izobrazbe. Slovenija se je hkrati znašla med državami z mlačnim odzivov na težave ustvarjalcev in neodvisnih institucij, ko gre za vprašanja posledic pandemije novega koronavirusa. Skupaj z Madžarsko in Italijo se je Slovenija hkrati znašla na repu EU držav, ki s področjem neodvisne kulture dobro upravljajo oziroma velja nasprotno. Informacije glede novih vladnih politik deležnikom so niso dosledno in transparentno diseminirane, zagovorniške organizacije v omenjenih državah niso vselej pripoznane kot relevantni sogovorniki na nacionalni ravni, njihove vlade pa le redko za svet in odziv naprošajo neodvisne profesionalne ustvarjalce v polju uprizoritvenih umetnosti.
Izjemno zanimivo konferenco si lahko vnovič ogledate na tej povezavi.
Publikacija, ki vsebuje tudi druge izsledke, je dosegljiva na tej povezavi.