V odziv na napovedano skorajšnjo razpolovitev sredstev za programe in projekte nevladnega sektorja v kulturi je parlamentarni odbor za kulturo sklical 43. nujno sejo, na kateri so iskali podlage in obrazložitve za predloge sprememb Proračuna Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. Seje se je v imenu društva Asociacija udeležil strokovni vodja Tadej Meserko.
Kot je v uvodni besedi poudarila sekretarka MK Ignacija Fridl Jarc, se, gledano celokupno, proračun Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, povečuje. Sprva pa ni komentirala dejstva, ki izrazito zbode v oči, in sicer da v primerjavi s prvotno sprejetim proračunom prihaja do velikih sprememb na postavki »(3340) 3340-18-0012 Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti«, iz katere se črpajo sredstva za programe, večletne projekte ter projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije, samozaposleni v kulturi in mestoma tudi fizične osebe. Natančneje se postavka iz prvotno sprejetih 6.446.728 evrov s predlogom rebalansa za leto 2022 zmanjšuje na 3.633.399 evrov.
Tadej Meserko je v imenu društva Asociacija izrazil zaskrbljenost, da se sredstva za jedrni del programov in projektov v kulturi, ki jih izvajajo nevladne organizacije, bistveno zmanjšuje ter orisal kontekst, v katerem so se omenjene organizacije v zadnjem letu in pol znašle. Že leto in pol Ministrstvo za kulturo ni sklicalo dialoških skupin z nevladnim sektorjem, zgodil se je poskus izpraznitve stavbe na Metelkovi 6, ministrstvo pa je s kršitvami postopkom številnim onemogočalo pridobiti status samozaposlenega v kulturi ter pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna. V nasprotju z resolucijo o normativni dejavnosti, proti stališču parlamentarnega odbora za kulturo ter navkljub negativno podanemu mnenju o pravilniku, ki ga je sprejel Nacionalni svet za kulturo, je bil spremenjen pravilnik o strokovnih komisijah. Meserko je izpostavil še, da so s protikoronsko zakonodajo uveljavljeni boni za kulturo kot prejemnike izključili številne nevladne organizacije z v zakonu neopredeljenimi standardnimi klasifikacijami dejavnosti. Sočasno samozaposleni v kulturi pa tudi drugi samozaposleni v nasprotju z redno zaposlenimi niso upravičeni do delne povrnitve stroškov iz naslova odrejene karantene bodisi zase bodisi kadar morajo skrbeti za izolirane otroke.
Meserko je izrazil skrb, da se s predlaganimi spremembami proračuna na nek način že realizirajo načrti, zapisani v osnutek Nacionalnega programa za kulturo, ki je v javno obravnavo prišel šele nedavno. V njem zapisano mnenje do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi je namreč izrazito odklonilno. Ob tem je izrazil presenečenje, da je MK edini državni organ, ki razvoj dejavnosti v določenem sektorju razume kot problem, nezaželen pojav. Problematično in povsem neprimerno se nadalje zdi, da se praktično na vseh postavkah ministrstva sredstva povečujejo v skupni vrednosti okrog 8 milijonov evrov, država se zadolžuje za 2 milijardi evrov, varčuje pa se na račun nevladnih organizacij, kar je v popolnem neskladju s strategijo razvoja nevladnih organizacij, ki je bila sprejeta pred nekaj leti, pa tudi z vsemi usmeritvami širšega evropskega prostora, v katerem živimo in v katerem se skuša nevladni sektor vseskozi okrepiti, ne pa destabilizirati.
Sekretarka MK Ignacija Fridl Jarc je v svojem odgovoru glede napovedanih proračunskih postavk za projekte in programe nevladnih organizacij potrdila, da predlog rebalansa že sledi še nepotrjenemu osnutku NPK in pojasnila: »Rada pa bi poudarila, da je v skladu s tem, kakor se NPK načrtuje, torej, da so javni zavodi nosilci, temeljni nosilci slovenske kulture, da se jim zaradi tega sredstva povečujejo. Povečujejo se zato, da se javnim zavodom dviguje seveda obseg programa. Za dvig obsega programa na ta način pa se poskuša seveda intenzivno vključiti ravno tiste, na katere ste ves čas opozarjali, da so bili izrazito zapostavljeni v financiranju, da se čim bolj intenzivno vključujejo samozaposleni in tako je predvideno tudi v osnutku NPK-ja. Seveda je treba absolutno gledati na povišanje programskih sredstev za javne zavode kot na povečanje obsega programa, ki bo zagotovil intenzivno sodelovanje seveda javnih zavodov s samozaposlenimi in tudi nevladnim sektorjem. In v tem duhu je potrebno seveda brati potem tudi predlog zmanjšanja nekaterih drugih postavk.« Kako naj bi javni zavodi v svoje programe vključevali nevladne organizacije ter samozaposlene v kulturi in kako je omenjeno ustrezna podlaga za tako korenito znižanje sredstev zanje, ni pojasnila. Opozorimo, da je predlagana višina omenjenih sredstev nižja celo od sredstev, ki so bila zgolj za programe razpoložljiva na pravkar preteklem Javnem razpisu za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti 2022–2025. Napoved tako korenitega znižanja sredstev pomeni izrazito grožnjo za delovanje številnih organizacij in posameznikov, ki delujejo na področjih vrste temeljnih umetnosti ter za naš prostor napoveduje težko popravljivo škodo.
43. nujno sejo parlamentarnega odbora za kulturo si lahko v celoti ogledate na sledeči povezavi.