Na današnji novinarski konferenci so Inga Remeta in Tadej Meserko kot predstavnika Asociacije, Urška Jež v imenu Društva za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk ter Katja Pahor v imenu Društva humanistov Goriške predstavili projekt Certifikat Kulturno podjetje. Na predstavitvi sta se jim pridružili tudi Irena Moro iz Družbe Moro in Kristina Sever iz Elektra Ljubljana, predstavnici dveh izmed podjetij, ki so v projektu sodelovali kot razvojni partnerji in so prejemniki certifikata.
Inga Remeta je na novinarski konferenci uvodoma izpostavila, da ima kultura poleg splošno prepoznane funkcije ogledala družbe, tudi številne druge pozitivne lastnosti, ki jih pogosto pozabljamo.
Projekt Certifikat Kulturno podjetje, ki so ga vključeni partnerji razvili s podporo Ministrstva za javno upravo RS in katerega temelj predstavljajo strokovne raziskave, v prvi vrsti želi podjetnike in podjetja ozavestiti o pomenu kulture ter se zavzema za vzpostavitev in okrepitev medsektorskih vezi, ki imajo za oba sektorja dokazano otipljive, pozitivne in sinergične učinke.
Tadej Meserko je na kratko predstavil razvojne stopnje projekta ter poudaril, da so pri snovanju procesa certificiranja in samih aktivnosti sledili dvema vodiloma: podjetja morajo v procesu pridobivanja in vzdrževanja certifikata prepoznati dodano vrednost (zanje mora biti neposredno uporaben), sočasno pa mora proces širiti prizadevanja kulture za družbeni napredek v splošnem.
Urška Jež je predstavila raziskave, na katere so se v procesu snovanja certifikata oprli. Slednje pričajo o izkazanih zdravstvenih učinkih na zaposlene v podjetjih, ki podpirajo ali v poslovno okolje vpeljujejo kulturo, izboljšani javni podobi takega podjetja, večanju kreativnosti zaposlenih, zvišanju lojalnosti znamkam podjetja in drugih pozitivnih učinkih. Izpostavila je, da so v procesu raziskovanja opravili več kot 30 intervjujev z domačimi podjetji različnih velikosti in iz različnih branž, ki so konzorcij opremili z dodatnimi, neprecenljivo koristnimi informacijami za uspešno vključevanje podjetij v sistem certificiranja. Številna podjetja se na primer za pridobivanje certifikatov ne odločijo, ker so postopki administrativno zahtevni in opisano dejstvo je bilo pri snovanju certifikata Kulturno podjetje upoštevano. Katja Pahor je nato v grobem očrtala še pristope vključevanja podjetij v sistem certificiranja ter možne aktivnosti, pri čemer bodo v sistem vključena vsa področja umetniškega in kulturnega ustvarjanja. Več informacij o možnosti vključevanja tako podjetij kot ustvarjalcev in organizacij v kulturi v sistem certificiranja ter samem projektu bo kmalu mogoče pridobiti spletni strani projekta, ki je v nastajanju.
Irena Moro iz Družbe Moro je izpostavila, da se ji zdi certifikat Kulturno podjetje izjemna dolgoročna pridobitev slovenskega prostora, odlična ideja, ki zlahka zaživi ter bi se zanj moralo odločiti kar največ domačih podjetij. Povezovanje podjetnikov s kulturo se ji namreč zdi zelo pomembno ter se zaveda, da kultura zelo pozitivno vpliva na človeka. Dodala je še, da so na certifikat v Družbi Moro izjemno ponosni, zanje pomeni delovanje na nekem novem, višjem nivoju ter poslovnim partnerjem in strankam radi povedo, da so ga pridobili. Nadeja se, da bodo z zgledom spodbudili tudi druga podjetja, da se zanj odločijo. Prav je namreč, da vsi, tudi podjetja, vračamo nazaj v družbo.
Kristina Sever iz Elektra Ljubljana je poudarila, da je podjetje s kulturo neločljivo povezano že več kot dvajset let. V obdobju testiranja so se odločili za izvedbo dramske delavnice, na kateri so se zaposleni podjetja, seznanili z domačim dramskim besedilom in razpravljali o tematikah, ki jih besedilo odpira. V podjetju so bili pozitivno presenečeni nad učinki, ki so bili povsem drugačni od klasične izbire timbildinga v podjetju. Z vključitvijo prve skupine v dejavnosti v okviru certifikata so hkrati pridobili tudi ljudi, ki bodo delovali kot neke vrste promotorji za vključitev drugih zaposlenih v tovrstne aktivnosti in osebno, kot je poudarila, se bodočih aktivnosti veseli.
Tadej Meserko je na koncu delil še pisno posredovane vtise Avtohiše Malgaj in odvetnice Urše Chitrakar. Monika Malgaj iz Avtohiše Malgaj je med drugim zapisala: »Zahvaljujem se društvu Asociacija, da so nam pokazali, da obstajajo tudi drugačne poti za širjenje kulturnega ozaveščanja znotraj gospodarstva in upamo, da bomo lahko še naprej sodelovali v kakšni novi obliki povezovanja gospodarstva s kulturo.« Urša Chitrakar, del CŠH odvetnic, pa je med drugim na temo obiska predstav, ki se jih je kolektiv udeležil v okviru procesa certificiranja, zapisala: »Glede na naše izkušnje je kultura izjemnega pomena za dobro delovanje naše pisarne, saj nam udeležba na kulturnih dogodkih ali sodelovanje v kulturnih projektih omogoča boljše razumevanje strokovne problematike povezane z našim delom. Obenem pa nas doživljanje kulturnih vsebin združuje in povezuje z našimi sodelavci in strankami.«