Pred vsakim kulturnim praznikom v društvu Asociacija naredimo pregled najaktualnejšega dogajanja, ki se je letos strnilo pod skupnim imenovalcem svobode izraza. Na novinarski konferenci, ki je potekala 4.2.2021 so spregovorili predsednica Asociacije Inga Remeta, odvetnik Dino Bauk in odgovorni urednik Radia Študent Matjaž Zorec.
Pregled stanja kaže, da se je v zadnjem letu dni, odkar je z mandatom pričela tudi aktualna vlada, zgodilo veliko političnih odločitev, ki imajo skupni imenovalec, da so usmerjeni h krčenju svobode izraza.
Na novinarski konferenci je Remeta uvodoma izpostavila nekaj ključnih postulatov sodobne družbe, pri čemer je za demokracijo zagotovo med najpomembnejšimi ravno svoboda izraza. Besedo je za tem prepustila odvetniku Dinu Bauku, ki je zastopal pevca Zlatka v primeru odvzema statusa, seznanjen je s problematiko ostalih samozaposlenih v kulturi, vključen pa je tudi v dogajanje okoli Metelkove 6 in avtonomne tovarne Rog. Bauk je orisal dogajanje okoli odvzema statusa Zlatku, pri čemer je bilo že na prvi pogled jasno, da gre za zelo sporno odločbo, ki ji manjka kar nekaj ključnih elementov, kot na primer možnost pritožbe, seznanjenost o poteku postopka, utemeljitev in še kaj. Zoper odločbo je bila vložena tožba, pri čemer je sodišče izjemno hitro ugodilo tožniku in odločbo ministrstva za kulturo razveljavilo. Proces je bil s tem spoznan za nelegalnega. V primeru ostalih samozaposlenih gre prav tako za sporno prakso, ki bi jo sodišče skoraj zagotovo prepoznalo kot sporno, a je razplet za potencialne tožnike žal slabši. Uspeh tožbe namreč še vedno ne zagotavlja pridobitve pravice do plačila prispevkov. Ministrstvo je pri tem v položaju močnejšega, samozaposleni pa je postavljen pred odločitev ali se bo zapletel v sodni spor katerega ključni povzročitelj ni on.
Glede avtonomne tovarne Rog je Bauk izpostavil, da gre za pomikanje mej legalnosti, ki se je začelo že z migranti. Potem, ko se je pravice odreklo njim, se zdaj praksa odrekanja pravic nadaljuje tudi z Rogom. Ob tem se poraja vprašanje do kam lahko tovrstno manipuliranje pride in kdo je lahko zares naslednji.
V nadaljevanju je spregovoril odgovorni urednik Radia Študent Matjaž Zorec, ki je najprej spregovoril o aktualni situacija Radia Študent, ki mu ustanovitelj Študentska organizacija bistveno zmanjšuje sredstva financiranja. Izpostavil je, da v kolikor na državni ravni vsaj v nekaterih primer nekaj komunikacije še je, pa četudi je ta slaba, pomanjkljiva ali neutemeljena, pa v primeru zmanjšanja sredstev financiranja radia komunikacije sploh ni bilo. Vidno je torej, da oblast na vseh ravneh niža nivo komuniciranja, posebno pri točkah, ki so vezane tudi na svobodo izraza, kot je to v primeru kulture, medijev in umetniškega ustvarjanja. Jasno je, da je tudi v tem primeru prisotna dinamika močnejšega napram šibkejšemu, ki se jo jasno izkorišča. Na srečo je civilna družba vsaj v primeru Radia Študent dovolj občutljiva za primer in tako je peticijo podpore podpisalo že več kot petnajst tisoč posameznikov in preko štiristo organizacij. Zorec je podal tudi komentar k splošnemu napadu na medije, pri čemer je evidentno, da se je v preteklem letu na tem področju dogajalo veliko, žal predvsem v smeri poslabšanja. Z omejevanjem izplačevanja sredstev je Vlada skušala ošibiti delovanje STA, zelo hitro se je na slabše skušalo spremeniti tudi medijsko zakonodajo, naposled pa se je sredstva odrekalo tudi področju filma.
V zaključku novinarske konference je Remeta izpostavila še številna druga dejanja, ki pričajo o temu, da je v Sloveniji svoboda izraza pod udarom. V Državnem zboru, sta bili konec leta 2020 kar dve seji proceduralno izigrani na način, da do razprave sploh ni prišlo. V hramu demokracije, torej politične paradigme, ki temelji na pogovoru, je tako namesto dialoga zavladala tišina. Odsotnost pogovora je prisotna tudi skozi nevzpostavitev dialoških skupin na ministrstvu za kulturo. Gre za dve skupini, ki delujeta že več kot deset let in kjer so samozaposleni in NVO imeli priložnost soočati mnenja z ministrstvom, a žal pod to vlado, kljub številnim pozivom, dialoški skupini nista imenovani. Nobenega dialoga ni niti na temo oblikovanja načrta za okrevanje in razvoj iz naslova evropskih sredstev. Ministrstvo smo decembra pozvali k pogovorom, a odgovora do danes nismo prejeli. Pogovorov kako naj bo kultura vključena v protikorona pakete ni, prav tako ne dialoga o temu kako se bo kulturo ponovno zagnalo po koncu pandemije.
Zelo zaskrbljujoče je tudi dogajanje glede pravilnika o strokovnih komisijah, pri čemer je bil dogovor v celoti izigran, namesto njega pa je bila uveljavljena enostranska odločitev oblasti. Spremembi pravilnika je nasprotovalo veliko deležnikov v kulturi, poleg tega pa formalno tudi Nacionalni svet za kulturo in tudi Odbor za kulturo v Državnem zboru. Pravilnik je bil vseeno spremenjen, z objavo pa so se začela tudi imenovanja novih članov strokovnih komisij. Pri tem poznavalci področji poročajo, da so menjave pogosto v škodo stroke, saj so bili velikokrat imenovani ideološko močno profilirani posamezniki, nadalje tisti, ki s področjem že dolgo nimajo več stika ali pa so v končni fazi bližje popularni kulturi in s tem ne sodijo v relevanten krog strokovnjakov.
Na novinarski konferenci je bilo z izpostavitvijo vseh dejstev ravnanj oblasti v preteklem letu jasno prikazano, da je svoboda izraza pod udarom. Slednje se pogosto dogaja posredno, velikokrat pa tudi direktno v obliki ukinjanja prostorov, odrekanja možnosti pogovora ali finančnega slabljenja. Menimo, da je tovrsten trend nujno ustaviti in obrniti zato pozivamo k temu, da se prične krog svobode izražanja večati, saj je kultura ena temeljnih vrednot, ki bistveno doprinaša k družbenemu napredku.
Strnjeno stališče Asociacije, glede krčenja svobode izraza v času od zadnjega kulturnega praznika, je dostopno na tej povezavi.