Fokus letošnje tradicionalne novinarske konference Društva Asociacija smo umerili na vprašanje prostorov za poklicne NVO v kulturi in ob tej priložnosti predstavili našo posebaj za ta namen pripravljeno analizo. Poleg tega smo pregledali tudi rezultate dela vlade v odhajanju oz. stanja v katerem se nahaja nevladna kultura in izzive, ki nas čakajo v letu 2020.
Analizo stanja na temo prostorov in poklicnih nevladnih organizacij na področju kulture in umetnosti ter analizo aktualne kulturne politike sta 3. februarju 2020 predstavila podpredsednik društva Asociacija Uroš Veber in vodja strokovne službe Tadej Meserko.
V uvodu novinarske konference so bili predstavljeni razlogi za usmerjanje fokusa na tematiko prostorov za NVO. Glavna motivatorja sta bila prostorska stiska za NVO v kulturi, ki so nedavno izgubile prostore in nastajanje dveh pomembnejših strateških dokumentov, to je Nacionalnega programa za kulturo in Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana. Analiza obsega predstavitev podatkov spletne ankete, poleg tega pa smo vključili dognanja, ki smo jih pridobili skozi pogovore s posamezniki in organizacijami v kulturi, posvetovali smo se tudi s strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prostorskim vprašanjem, komunicirali smo z mestnim občinami, pregledali relavantno zakonodajo in zbrali pozitivne prakse. V zaključku raziskave smo na podlagi analiz podatkov pridobljenih z različnimi metodološkimi pristopi predlagali okrepitev obstoječih detektiranih pozitivnih praks, poleg tega pa ocenjujemo kot nujno tudi strateško in ne več stihijsko pristopanje k reševanju vprašanja.
Na novinarski konferenci smo predstavili stanje na področju pisarniških in skladiščnih prostorov, saj sta to dva tipa prostorov, ki prečita potrebe vseh poklicnih nevladnih organizacij na področju kulture in umetnosti. Izkazalo se je, da velika večina organizacij deluje v zelo majhnih pisarnah, katerih kakovost ocenjujejo večinoma kot neustrezno, poleg tega pa skoraj 80 % organizacij ocenjuje, da potrebuje dodatne prostore. Pri tem jih večina meni, da potrebujejo relativno majhne dodatne prostore, ki pa so preferenčno lokacijsko postavljeni v kontekst podobnih organizacij. Prav tako je izrecno nezadovoljstvo z obstoječo infrastrukturo izraženo v povezavi s skladiščnimi prostori. Kar 80% vprašanih bi potrebovalo tudi dodatne prostore te vrste, pri katerih pa je nujna ustrezna infrastruktura, ki omogoča dostopnost in transport večjih predmetov.
Da neurejenost tega področja dodatno prekarizira celotni sektor, je razvidno iz podatka, da se je večina organizacij v zadnjih 10 letih selili vsaj 1-krat, velika večina pa pozna še vsaj eno organizacijo, ki je v zadnjem času izgubila prostore in se sooča s prostorsko stisko. Velika koncentracija teh organizacij je sicer v Ljubljani, a ne izključno. Neurejenost in kvalitativna razlika evidenc, ki smo jih pridobili iz različnih mestnih občin pa sicer kaže na neurejenost tega področja na sploh in povečuje netransparetnost mestnih in državnih politik na tem področju.
Na novinarski konferenci smo predstavili tudi dobre prakse in predlagali rešitve, ki jih je res veliko, saj je zakonodaja na tem področju urejena dobro. Med rešitvami vidimo kot glavno predvsem okrepitev vseh dosedanjih pozitivnih praks, poleg tega pa tudi vzpostavljanje jamstvenih shem za odkupe in pa podrobno naslavljanje tematike v strateških načrtih.
Celotna raziskava, kjer lahko preberete tudi vse ostale podrobnosti je dostopna na tej povezavi.
V drugem delu novinarske konference smo najprej predstavili nekatere pozitivne premike v mandatu te vlade, opozorili pa smo tudi na nerealizirane ukrepe, s katerimi se bo morala spopasti naslednja vlada.
Pozitivne spremembe smo v društvu Asociacija zaznali predvsem na ravni izboljšanja dialoga s področnim ministrstvom. Pozdravljamo tudi manjše pozitivne korake, kot so sprememba pravilnika o strokovnih komisijah, kjer je prišlo do razširitve števila članov in pa bolj transparentnega javnega imenovanja. Pozitivno je tudi povišanje bolniških nadomestil za samozaposlene v kulturi na končnih 25 evrov na dan, povišanje proračuna ter vključitev nevladnih organizacij v t.i. zakon o kulturnem evru.
Kljub temu pa pri društvu Asociacija beležimo tudi kar nekaj neizpolnjenih koalicijskih zavez na področju samozaposlenih v kulturi, kjer bi bilo bolniško nadomestilo nujno omogočiti tudi v primeru poškodb in od prvega dne izostanka od dela. Poleg tega karierna dinamika kljub koalicijski zavezi ni bila uvedena, prezrta ostaja izboljšava na področju štipendijske politike itd. Ob tem nevladni sektor še vedno ostaja finančno podhranjen, saj ni prišlo do obljubljene podvojitve proračuna, prav tako nismo dobili samostojne proračunske postavke za NVO in samozaposlene v kulturi. Opozorili smo tudi na neizvajanje Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki področnemu ministrstvu nalaga ustvarjanje podpornega okolja s financiranjem vsebinskih mrež. Tovrstnega razpisa Ministrstvo za kulturo še vedno ni objavilo. Podoben implementacijski deficit se kaže pri obveznem deležu za umetnost, ki v realnosti prav tako še vedno ne živi, kljub temu, da je bil zakon sprejet že leta 2017. Novinarsko konferenco smo sklenili z mislijo, da si želimo tudi v prihodnje izboljšanje dialoga z ministrstvom za kulturo, česar smo v tem mandatu vsaj delno že bili deležni in za kar smo prepričani, da je prava pot k naslavljanju odprtih vprašanj.
* Novinarsko konferenco in spremljajoče aktivnosti glede vprašanja prostorov, je Asociacija izvajala s podporo programa Reg Lab, ki ga izvaja Kooperativa.