V Kulturosferi nadaljujemo s predstavitvami članov naše zagovorniške mreže. Tokrat smo se pogovarjali z Društvom znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS).
Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije je strokovno združenje prevajalcev, ki delajo samostojno ali so zaposleni v različnih podjetjih in ustanovah. Delujejo že od leta 1960.
Vaše društvo združuje prevajalce in po eni strani omogoča delo, po drugi pa skrbi za zagovorništvo in izobraževanje. Lahko bolj podrobno predstavite omenjene plati vašega društva?
Najprej moramo poudariti, da ne gre za različne plati, ki naj bi bile med seboj celo v nasprotju. Društvo v prvi vrsti zastopa interese prevajalcev, celotna dejavnost pa je usmerjena v pomoč in podporo prevajalcem v najširšem pomenu in torej tudi z zagovorništvom nikakor ni v nasprotju. Konec koncev, društvo so člani društva, “ki v društvu izražajo, oblikujejo in uresničujejo svoje strokovne ter stanovske interese”, kot je zapisano v statutu, in sami določajo programske usmeritve društva.
Da DZTPS omogoča delo prevajalcem, kot to izvajajo npr. prevajalske agencije, torej ne drži. Te vloge naše društvo ni nikoli imelo, se je pa v okviru možnosti vselej odzivalo na potrebe in želje članov pri posredovanju med naročniki prevajalskih storitev in prevajalci. V tem smislu bi lahko kvečjemu rekli, da je DZTPS prevajalcem v pomoč pri pridobivanju naročil za delo. Društvo na področju prevajalskih storitev posreduje povpraševanja po prevodih; zaračunava prevajalske storitve po nalogu prevajalcev, skrbi za pravočasna plačila računov, po potrebi vlaga izvršbe (izdajanje računov za prevajalske storitve je prilagojeno različnim potrebam prevajalcev glede na njihov status); sklepa pogodbe in sporazume v primerih večjih oz. dolgotrajnejših prevajalskih projektov, v katerih sodeluje več prevajalcev, ki posamično te možnosti ne bi imeli; posreduje pri morebitnih sporih med naročniki in prevajalci glede ustreznosti prevodov (upravni odbor društva imenuje strokovno komisijo, ki poda oceno ustreznosti prevoda); na svojih spletnih straneh ima društvo objavljen iskalnik po članih, ki se ga poslužujejo naročniki prevajalskih storitev; z namenom osveščanja naročnikov prevajalskih storitev in tudi širše javnosti, ima društvo na svojih spletnih straneh objavljena tudi prevoda publikacij FIT – Mednarodnega združenja prevajalcev, katerega član je že 27 let: “Prevajanje – ključ do pravilnega razumevanja” in “Prevajanje – nakup netrgovskega blaga”; že skoraj šestdeset let objavlja priporočene cene prevajalskih storitev in se tudi sicer že ves čas svojega obstoja zavzema za ustrezno vrednotenje prevajalskih storitev.
Ena poglavitnih dejavnosti društva je že od vsega začetka tudi skrb za vseživljenjsko izobraževanje prevajalcev, ki je sprva potekala v obliki t. i. študijskih večerov, nato predavanj in vaj, zadnjih 35 let pa v obliki rednih seminarjev. Samo v zadnjih 5 letih jih je bilo organiziranih čez 50. Tudi ta dejavnost DZTPS ni pridobitniško naravnana. Kotizacija naj bi pokrivala zgolj stroške seminarja in je najnižja kotizacija sploh za tovrstne primerljive seminarje pri nas. Poleg tega za simbolično kotizacijo omogočamo udeležbo na seminarjih tudi študentom. Vsebinsko oblikujemo program seminarjev na osnovi predlogov in pobud članov, pri tem pa v zadnjih letih namenjamo tudi več pozornosti sodnim tolmačem, za katere od leta 2012 veljajo določila o obveznem vseživljenjskem izobraževanju.
Prevajalska društva ste se pred časom začela združevati. Kje vidite prednosti skupnega nastopa?
Ker poklici prevajalca, tolmača in lektorja v Sloveniji niso regulirani, nimajo niti prave veljave niti zaščite. Problematika neurejenega poklicnega statusa in posledično neurejenih tržnih razmer, v katerih opravljamo svoje dejavnosti, zadeva vse nas, zato smo se na pobudo DZTPS prevajalska društva, z izjemo enega, združila z Lektorskim društvom Slovenije in Združenjem konferenčnih tolmačev Slovenije. Prepričani smo, da bomo združeni učinkoviteje uveljavljali svoje skupne poklicne interese, pri tem pa si bomo prizadevali tudi za dvig ugleda ter izboljšanje javne podobe naših poklicev.
Kaj so, tudi glede na belo knjigo, ki ste jo prevajalci pripravili skupaj, ključne težave prevajalcev, ki so večinoma samozaposleni?
Ključna težava slovenskih prevajalcev je neustrezno plačilo za opravljeno delo. Po rezultatih ankete v beli knjigi so slabše plačani le še prevajalci v Bolgariji, Litvi, Romuniji ter na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem, Madžarskem in Portugalskem.
Ta in še mnoge druge težave, s katerimi se prevajalci srečujejo, so v glavnem posledica neurejenega poklicnega statusa. Ne samo, da omenjeni poklici niso regulirani, za opravljanje navedenih dejavnosti niso predpisani niti minimalni pogoji. To v praksi pomeni, da jih lahko opravlja kdor koli, s kakršno koli izobrazbo V. stopnje, ki je tudi edini pogoj za priglasitev dejavnosi prevajanja kot s. p. – samostojni podjetnik. Prav teh je med strokovnimi prevajalci največ, saj so tisti, ki prevajajo tudi književna dela, s čimer izpolnjujejo pogoje za vpis v razvid samozaposlenih na področju kulture, v manjšini.
Prevajalci so zelo heterogena skupina, tako po izobrazbi, kot po dejanski strokovni usposobljenosti. Tu pa nastopi težava tudi na strani naročnikov, saj so ustrezni instrumenti za zaščito naročnikovega zaupanja prav minimalni strokovni standardi in spoštovanje poklicne etike. Ureditev razmer je torej ne nazadnje tudi v javnem interesu, saj naročnik prevajalske storitve v danih okoliščinah nima prav nobenega jamstva, da bo storitev zaupal kompetentni osebi.
Kaj bi morala po vašem mnenju narediti država, da položaj prevajalk in prevajalcev izboljša?
Država, ki ima v procesu ustanavljanja in akreditacije študijskih programov zadnjo in odločilno besedo in je že pred več kot 20 leti odobrila študijski program prevajalstva, bi morala pred dokončanjem študija prve generacije diplomantov urediti formalizacijo poklica v državnih pravnih aktih, torej poklic regulirati. Tega ni naredila in študij prevajalstva tudi ni edini tak primer. Zakaj je država opustila regulacijo, sicer z gotovostjo ne vemo, verjetno pa je to povezano tudi z dejstvom, da se je Slovenija ob vstopu v EU znašla na seznamu držav članic z največ reguliranimi poklici, saj je sledila celo deregulacija nekaterih poklicev.
Možnosti, da bi dosegli regulacijo prevajalskega poklica ob splošni ugotovitvi znotraj EU, da lahko pretirana regulacija predstavlja oviro za svobodno nastopanje na trgu, je zelo malo ali jih sploh ni, prepričani pa smo, da so še drugi načini, s katerimi bi država lahko poskrbela za ureditev razmer, v katerih opravljamo svojo dejavnost. Eden teh bi bila npr. uvedba registra svobodnih poklicev v smislu primarnega registra. Register naj bi bil odprtega tipa, kar pomeni, da bi se vanj lahko uvrščali tudi drugi neregulirani in novonastali poklici, za vsakega med njimi pa naj bi stroka določila minimalne pogoje za opravljanje dejavnosti. Po določenem prehodnem obdobju bi se situacija na trgu ponudnikov storitev “prečistila”, kar bi zajezilo nelojalno konkurenco, obenem pa bi taka ureditev pomenila tudi zaščito prejemnikov storitev, saj je javni interes sestavni del samostojnih poklicev.
S katerimi projekti se boste ukvarjali v naslednjih mesecih?
Trenutno se v naši poklicni skupini ukvarjamo s preučevanjem ureditve svobodnih poklicev v Nemčiji in s podrobnostmi v zvezi z registrom svobodnih poklicev. Menimo namreč, da bi lahko s predlogom za konkretni model ureditve razmer, ki je v Nemčiji že preizkušen in uspešen, naleteli na posluh tudi pri odločevalcih v Sloveniji. Za našo državo bi bila taka ureditev lahko privlačna tudi zato, ker ne bi pomenila zgolj urejanja razmer za nekaj skupin jezikoslovcev praktikov, ampak bi zajela tudi ostale poklicne skupine z enako problematiko. In teh, vemo, je v Sloveniji kar nekaj.