Asociacija se je v decembru udeležila seje Odbora za zadeve Evropske unije. V razpravi smo predstavili vidike črpanja evropskih kohezijskih sredstev relevantne za nevladne organizacije na področju kulture, predvsem pa smo poudarili težave informacijskega sistema eMA.
Odbor smo opozorili tudi na to, da na omejeno uspešnost črpanja sredstev v veliki meri vpliva pretirana birokratizacija postopkov, kultura pa vsebinsko ni dovolj prisotna v smernicah strateškega razvoja.
11. nujna seja Odbora za zadeve Evropske Unije je bila sklicana na pobudo Poslanske skupine Levica na temo »odnos Slovenije do razvojne politike – črpanje evropskih kohezijskih sredstev«. Po razpravi so bili predlagani trije sklepi, ki so zajemali pripravo kriznega načrta črpanja sredstev obstoječega obdobja, s poudarkom na vsebinskih prioritetah, ločitev operativnih programov na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo in vzpostavitev delujočega informacijskega sistema eMA.
Med vabljenimi udeleženci je bilo tudi društvo Asociacija, v imenu katere se je odbora udeležil član upravnega odbora Jurij Krpan. V razpravi je Krpan poudaril uspeh poklicnih NVO v kulturi pri črpanju kohezijskih sredstev na prednostni osi inovacij in razvoja. Ob tem pa ne gre pozabiti, da ostaja tu še precej prostora za izboljšave pri vključevanju kulture v prednostne osi in splošen neizkoriščen potencial črpanja sredstev iz kohezijskih skladov. Kultura namreč v aktualnem operativnem načrtu ni vključena v polnem potencialu, ki ga premore, zato je potrebno ob programiranju novega finančnega obdobja v mislih imeti nadgradnjo dosedanjega vključevanja kulture. Slovenske nevladne organizacije s področja kulture namreč beležijo eno od najbolj učinkovitih črpanj sredstev iz programov evropske unije, kot so na primer Ustvarjala Evropa, zato bi zagotovo lahko bile uspešne tudi na področju kohezije. Do kohezijskih sredstev pa je bil dostop v zadnjih letih za mnoge praktično nemogoč, za redke, ki so dostop imeli pa je bil ta zelo otežen. Krpan je iz lastne izkušnje sodelovanja pri izvajanju projekta v okviru kohezijske politike opozoril, da je sistem za vse vpletene preveč omejujoč in rigiden. Poudaril je ključni pomen debirokratizacije in večje prožnosti v izvedbenih fazah projektov in pri poročanju. Meni namreč, da je vse preveč časa, energije in denarja porabljenega za v vase usmerjen aparat in tako veliko premalo ostane za dejansko delo na terenu, za spremembe in razvoj.
Član upravnega odbora Asociacije je v svojem govoru opozoril tudi na splošnejši problem konkurenčnosti slovenskih deležnikov v širšem mednarodnem prostoru pri zagotavljanju kritične mase. V tem smislu vidi izreden pomen v strukturnem omogočanju čez-regijskega in tudi čez-mejnega delovanja in sodelovanja, z večjo prilagodljivostjo, prožnostjo in poenostavitvijo v postopkih. Samo z optimizacijo sistema bo lahko zagotovljena večja vključenosti slovenskih deležnikov v širsko evropsko regijo.
Na koncu smo izpostavili še, da mora informacijski sistem, ki so ga partnerji dolžni uporabljati, vendarle delovati. V nasprotnem primeru tovrstna orodja, ki so sekundarnega pomena, povzročajo tehnične težave in s tem nemalokrat blokirajo ali povsem onemogočajo terensko izvajanje in udejanjanje zastavljenih ciljev. Prepogoste napake sistema eMA je potrebno nemudoma odpraviti oz. kot se je izrazil Krpan »če hočemo to državo digitalizirat, naj se v to investira«.