Kulturni evro tudi za NVO

Po tem ko je vlada 19. septembra potrdila predlog Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZSNNPK), t.i. zakon o kulturnem evru, ga je 6. novembra obravnaval tudi Odbor za kulturo v Državnem zboru.

Asociacija si je že vse od izteka zadnjega zakona o kulturnem evru prizadevala, da bi novi vključeval tudi poklicne nevladne organizacije, zato nas veseli, da je odbor za kulturo z amandmajem podprl vključevanje celotnega nevladnega sektorja.

V sklopu razprave je predsednica društva Asociacije Inga Remeta člane odbora ponovno opozorila, da so v predlogu zakona poklicne nevladne organizacije v kulturi spregledane. Ob tem je izpostavila nekatera dejstva, ki govorijo v pride temu, da bi Slovenija morala pričeti izdatneje vlagati v nevladni sektor. V Strategiji razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 je med drugim navedeno: »V državah članicah Evropske unije so nevladne organizacije močno vpete v delovanje države, zlasti na področjih izobraževanja (Belgija, Irska), zdravstva (Nizozemska), socialnega varstva (Avstrija, Francija, Nemčija, Španija) ter kulture in športa (Češka, Madžarska, Slovaška). Zaradi tega v povprečju zaposlujejo kar 5,42 %  aktivnega prebivalstva. Njihovo tesno sodelovanje z državo se kaže tudi v deležu prihodkov iz javnih virov, saj ta v državah članicah Evropske  unije  v  povprečju  znaša  kar  58 %  vseh  prihodkov  nevladnih  organizacij,  države  pa  za  njihove programe,  ki  se  izvajajo  v  javno  korist,  v  povprečju  namenjajo 2,20 %  državnega  BDP.«

Remeta je izpostavila, da je v Sloveniji situacija žal slabša, kar potrjuje tudi citat iz navedene strategije: »Delež javnih virov se zmanjšuje že od leta 2010, ko je znašal 40,01%. Skupno je država programom NVO leta 2016 namenila 0,72% svojega BDP…« Po podatkih za leto 2016 so NVO zaposlovale 7.600 posameznikov, kar  predstavlja  0,82% vseh aktivnih prebivalcev. Razlika med povprečjem EU in Slovenijo je očitna, zato je Remeta predlagala, da se v skladu s približevanjem standardom EU dopolni tudi obravnavani zakon o kulturnem evru.

V društvu Asociacija sicer že dolgo opozarjamo na težave nevladnih organizacij v kulturi, da prepogosto svojo mednarodno priznano produkcijo izvajajo v neustreznih prostorih, z zastarelo ali pomanjkljivo tehnologijo, sredstev za nakup potrebne opreme pa nimajo. Odlična priložnost za izboljšanje prostorskih razmer in opreme se tako nahaja ravno v zakonu o kulturnem evru, zato nas veseli, da je odbor za kulturo vključno z ministrstvom za kulturo podprl predlog amandmaja, ki spreminja šesti cilj na način, da bo slednji poslej vključeval tudi nevladne organizacije.

Deli