Tokratno mesečno kolumno Kulturosfere, znotraj katere poskušamo odpirati pogled na aktualne tematike znotraj kulturno-političnega prostora, posvečamo vse bolj perečemu vprašanju prostorov za nevladnike.
K pisanju smo povabili kulturnika_co, ki je sicer želel_a ostati anonimen_a, a s svojim dolgoletnim delom ponuja dragocen vpogled v rastoče težave nestabilnega položaja nevladnikov v luči negotovega položaja njihove infrastrukture.
Prostori
Prostor je predpogoj za življenje in kakršnokoli dejavnost. Zato je v družbi nenehno prisoten boj za prostor in teritorij, tako osebni kot družbeni. Boj za prostor je tudi boj za moč. Okupacija prostora je hkrati prevlada in podreditev tamkajšnjih prebivalcev oz. uporabnikov prostorov. Kako pomemben je prostor, se zavedajo vsa živa bitja in tudi najbolj slaboumni politiki in drugi odločevalci. Z zapiranjem prostorov (še pomnite prvega revolucionarnega Kluba K4, ki ga je zaprla inšpekcija) so že prejšnje oblasti razkazovale svojo moč, zdajšnje pa se lotevajo drugačnih prijemov. Da bi na zunaj še vedno delovale kot demokratična družba, se mestni monarhi danes raje odločajo, da prostore prodajo ali oddajo komu drugemu, boljšemu ponudniku.
Že od nekdaj je bila alternativna kultura prisiljena na boj za svoj prostor. Kersnikova 4, KUD France Prešeren in Metelkova so rezultat boja za svoj prostor, prostor za umetniško delovanje, prostor za ustvarjanje drugačnih skupnosti. Vsak boj je imel svoje značilnosti in vsak od teh prostorov je močno zaznamoval umetniško in kulturno produkcijo v Ljubljani ter spodbujal družbeni razvoj in duh mesta. Ti prostori so postali legitimni umetniški produkcijski prostori, prostori, kjer se je sprejemalo družbeno nesprejemljive, prostori prezentacije umetnosti, prostori izobraževalnih programov, popularizacije umetnosti, avtorji in njihovi projekti pa so del mednarodnih umetniških projektov in prireditev. Sodobne umetnosti brez teh prostorov danes ne bi bilo in muzeji bi lahko prikazovali samo zalogo iz svojih depojev ali dela tujih ustvarjalcev. Ljubljana bi brez njih in študentov iz drugih krajev ostala zaspano mesto brez pravega dokaza o življenju.
Prazni prostori so nuja vsakega mesta. Prazni prostori generirajo nove možnosti, predvsem možnosti za marginalizirane skupine, alternative – tako umetniške kot družbene. Prazni prostori so prostor za dihanje, za novo ustvarjalnost, za razvoj. V njih civilna družba rešuje družbene probleme, ki bi jih sicer morale preprečevati ali vsaj reševati javne institucije, vendar tega ne zmorejo.
V času, ko se MOL pripravlja na kandidaturo za EPK, je neodvisna kultura izgubila več pomembnih prostorov: prireditveni prostor Palača Cukrarna (prizorišče Svetlobne gverile, festivala Sonica, letnih razstav Akademije za vizualno umetnost AVA, ki je postalo skladišče MGML), ateljejske in vadbene prostore na Kersnikovi 4 (ki jih je MOL prodal najboljšemu ponudniku), dom je postal negotov tudi za Zavod K4/6 in z njim Galerija Kapelica (prostore je z nacionalizacijo dobil ŠOU v Ljubljani in jih prodal najboljšemu ponudniku). In zgodba se nadaljuje. Društva, zavodi, umetniki (predvsem iz področja vizualnih in intermedijskih umetnosti) so si zaradi pomanjkanja brezplačnih mestnih prostorov prostore za ustvarjanje, prezentacijo, delavnice in skladišča komercialno najeli v nekdanjih industrijskih halah, kjer pa se v kratkem obetajo gradnje povečinoma prestižnih stanovanjskih zgradb (Tobačna, Parmova …). Odpovedi najemnih pogodb se že vrstijo. Kje bodo pristali nagrajevani umetniki, mednarodno priznani kulturni producenti (zavodi, društva), ki imajo status v interesu javnosti, ki jih sofinancirajo občine, ministrstva, EU …?
Za kontinuirano ustvarjanje in razvoj umetniki potrebujejo svoje ateljeje, delavnice, kjer lahko nemoteno ustvarjajo, kulturni producenti (društva in zavodi) potrebujejo pisarne, prireditvene prostore in seveda, rezultati kontinuiranega dela so običajno tudi otipljivi, zato producenti potrebujejo skladišča (za arhive, opremo, scenografijo, kostume …), umetniki pa depoje. Ker je umetnostni trg v Sloveniji zakrnel, večina del, ki so na ogled v galerijah, ostane umetnikom ali producentom. Za njihovo hranjenje pa je potreben prostor. In to ne kakršnakoli luknja ali vlažna klet, ali pa prostor, predviden za rušenje. Ti za hranjenje umetniških del, arhivov in opreme gotovo niso primerni.
Bomo zaradi manka skladiščnih in delovnih prostorov ustvarjali samo še risbe na papir v dnevni sobi svoje mame (ker svoje dnevne sobe itak nimamo), monodrame brez scenografij ali le z videom …?
Slovenija na splošno ne zmore v svoje vizije vključiti razvoj prostorov za nevladnike s področja kulture, čeprav odločevalci en za drugim v javnosti trdijo, da se zavedajo pomena nevladne umetniške in kulturne produkcije, da svoje strategije usklajujejo z nevladnim sektorjem … Novo mesto ne premore ateljejskih prostorov, niti lastnih galerijskih prostor za sodobno umetnost. V Mariboru so z novim županom društva v centru mesta na račun najboljšega ponudnika izgubila svoje prostore. V Kopru so pred leti iz centra pregnali edini alternativni klub. In če bi imeli čas za raziskave, smo prepričani, da bi prišli do enakih ugotovitev, torej, da so prostori za nevladne kulturne institucije izven prestolnice izjema in večinoma rezultat dolgoletnih bojev in nenehnih dokazovanj.
Ta mesec smo porabili vsaj 30 ur za iskanje novega doma za našo produkcijo in smo šele začetku. In verjetno bomo porabili še stotine ur za to iskanje in še vsaj toliko za selitev, ki pa bo gotovo tudi finančni podvig. Čemu? Kdo bo med tem opravljal naše delo? Kje bomo dobili sredstva za komercialne najemnine, ki se bodo v naslednjih letih zaradi manka prostorov (rušenj in novogradnje) samo poviševale (od zadnjega iskanja so se najemnine dvignile za 50%).
Za konec tega eseja podajam še predlog za EPK:
- S sredstvi od prodaje Kersnikove 4 prenovite Palačo Cukrarna in jo dajte tem, ki so zaradi prodaje Kersnikove izgubili prostore.
- S sredstvi od prodaje Kersnikove 4 in dodatnimi sredstvi kupite prazno nezasedeno zemljišče ali del kakšne nekdanje industrijske infrastrukture v bližini centra, ki ni v vaši lasti, in ga dajte umetnikom in NVO-jem v brezplačno uporabo za dobo vsaj 10 letih. Dokažite, da verjamete v kulturne NVO-je in da ste ponosni na ljubljanske umetnike, da se zavedate njihove vloge v družbi in mestnem utripu ter poiščite prostor za vse nas, ki bomo letos in v prihodnjem letu izgubili prostore za svojo dejavnost.
Brezdomka
* Ime avtorja_ice hranimo v uredništvu. Spoštujemo izraženo željo po anonimnosti.
** Stališče avtorja_ice ne odraža nujno stališče uredništva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Društvo Asociacija.