Oktobrski podcast je posvečen pogosto prezrti medsektorski povezavi med športom in umetnostjo ter kulturo. Kot primer dobre prakse smo tokrat raziskali Športno društvo Tabor iz Ljubljane, ki je poleg svojega udejstvovanja v športnih aktivnostih v zadnjih letih pogledalo k svojim sokolskim koreninam in začelo vrata svojih dvoran odpirati različnim umetnikom.
Pogovarjali smo se s predsednikom društva Aljošo Cetinskim. V Kulturosferinih podcastih sicer vsak mesec obravnavamo eno izmed širših tem, s katerimi se ukvarjajo nevladniki, in znotraj katere prepoznavamo primere dobrih praks s posebnim fokusom na medsektorsko sodelovanje in prepletanje kulture z ostalimi področji.
Prisluhnite celotnemu oktobrskemu podcastu na tej povezavi.
Športno društvo Tabor je morda najbolj znano po impozantni stavbi iz preloma stoletja v središču Ljubljane, ki je v parku Tabor obdano s športnimi površinami. gre za dediščino pestre sokolske tradicije, telovadnega društva ki je med drugim v drugi svetovni vojni sodelovalo tudi znotraj protiimperialistične fronte. Društvo ni le upravljavec, ampak tudi lastnik hiše.
“Ta hiša je zelo specifična, čudovita in precej determinira naše delovanje. Na žalost smo v tem trenutku ostali brez vseh proračunskih sredstev. Od Mestne občine Ljubljana ne dobimo nič denarja za obnovo stavbe, ker le ta ni v njihovi lasti. Za programe ne dobimo praktično nič denarja, ker so spremenili razpise. S strani državne Fundacije za šport, ki ima poglavje o obnovi športnih objektov, prav tako v zadnjih letih nismo dobili nič, tako da živimo od lastnih prihodkov in smo seveda povsem na trgu, kar za društvo, kot je naše, ni enostavno,” poudarja Aljoša Cetinski.
Obračanje proti novim sodelovanjem z umetniki
Že več let na enem koncu hiše prostore zasedajo oblikovalci in glasbeniki. Hkrati pa se je društvo prek povezovanja z Zavodom Bunker Ljubljana, ki je dejavni motor Kulturne četrti Tabor, začelo vse bolj obračati proti umetnosti in kulturi tudi v preostalih delih svojih prostorov. V svoji dvorani so tako gostili priznane ustvarjalce Beton Ltd., letos so bili ponovno tudi prizorišče predstav mednarodnih ustvarjalcev v sklopu Festivala Mladi levi. Hkrati prirejajo tudi svoj kulturni program za otroke in teoretsko-umetniške refleksije družbe okoli nas.
“Tukaj se lahko vrnemo v Sokole. V dvorani, kjer sediva, je bila prva lutkovna dvorana v Ljubljani, še preden je bilo vzpostavljeno Lutkovno gledališče Ljubljana. Na zrcalni strani te dvorane je bila knjižnica. Sokolom sta bila kultura in umetnost ter knjiga blizu. To je na nek način naša dediščina. Ta stavba ni bila zgrajena le za športne dejavnosti, ampak za širše družbene aktivnosti. S tem povezovanjem s kulturo se v resnici vračamo k izhodiščem našega društva,” pravi Cetinski.
Čeprav se je prvo sodelovanje vzpostavilo z Bunkerjem, jih je posledično odkrilo še veliko drugih producentov. “Z njimi poskušamo ustvarjati umetnost v neumetniškem prostoru. Odprli smo nov uprizoritveni prostor v Ljubljani, kar je za obiskovalce zelo zanimivo,” poudarja Cetinski. Vseeno poudarja, da gre za ad hoc sodelovanja, saj dvorana nima potrebne opreme, ki jo morajo producenti tako v celoti vanjo prinesti sami – od scene do luči. Dolgoročno si želijo, da bi dvorano primernejše opremili in tako vzpostavili možnost dolgotrajnejših vezi med umentostjo in športom.
Več o načrtih Športnega društva Tabor, možnih načinih povezovanja športa in kulture ter razvoju skupnostnih politik znotraj nevladnih organizacij, najdete v daljšem pogovoru v podcastu na tej povezavi.
Ste tudi vi NVO v kulturi z odličnim in inovativnim projektom, ki ga želite kot primer dobre prakse predstaviti bralkam in bralcem Kulturosfere? Prijavite se na naš poziv!