Interdisciplinarnemu projektu Univerze v Ljubljani – Poletni šoli kulturnega menedžmenta (PŠKM) se je tudi v letošnjem letu ponovno kot partner pridružilo tudi društvo Asociacija. Med 1. in 5. julijem 2019 so se zvrstila številna predavanja in dogodki na temo kreativnih industrij na področju kulture, gospodarstva ter širših družbenih dejavnosti. Splošen namen projekta je povezati umetniške akademije in »producentske« fakultete. Letošnji fokus na poglabljanje razumevanje kulturnih in kreativnih industrij (KKI) je bil izbran, ker je področje eno najbolj perspektivnih in hkrati najbolj prekarnih načinov dela. Program je bil osredotočen na podajanje možnih prijemov, pristopov in rešitev udeležencem, da bi lažje ter bolj uspešno delovali na tem področju.
Društvo Asociacija je programu PŠKM prispevala v torek 2. julija znotraj panela »Podjetniško popoldne: predstavitev 3 kulturnih podjetnikov s področja KKI« in v sredo 3. julija z organizacijo predavanja »Avtorske pravice za ustvarjalce«, ki ga je izvedla Urša Chitrakar.
V prvem prispevku poletni šoli je strokovni vodja društva Asociacija Tadej Meserko predstavil vsebino mreže. Ta deluje na področju kulture, predstavil je njen zagovorniški aspekt, dejavnost raziskovanja in analiziranja, mrežo kot informacijsko vozlišče, prostor za srečevanje in mreženje ter servisno svetovanje in izobraževanje. Splošni predstavitvi je sledil fokus na servisne dejavnosti Asociacije, tj. servis za nevladne organizacije in servis za ustvarjalce. Ustavili smo se pri slednjem, saj imamo s tega naslova največje število članov in največje število prepoznanih potreb po servisnih storitvah. Meserko je predstavil projektne servisne aktivnosti, ki se izvajajo v partnerstvu s kreativnim centrom Poligon. Znotraj teh je Asociacija prevzela svetovalno vlogo predvsem s področja administrativnih obveznosti in zagat samozaposlenih v kulturi, tako v obliki individualnih posvetov, kot tudi skupinsko v okviru delavnic. Primere, ki jih prejme Asociacija v obravnavano, pa v posplošeni in anonimni obliki predstavi tudi v servisu na spletni strani. Znotraj skupnega projekta je Poligon prevzel razvoj servisa s t.i. „mehkimi veščinami“. Za konec je bilo predstavljenih še nekaj primerov vprašanj in odgovorov iz prakse ter primer vprašanja, ki mu je sledila zagovorniška aktivnost za spremembo zakonskih določil in s tem izboljšanje pravic samozaposlenih.
Naslednji dan je društvo Asociacija organiziralo predavanje Urše Chitrakar, ki je izčrpno predstavila slovensko zakonodajo in delno nekaj primerov tuje zakonodaje na temo avtorskega prava. V uvodu je predavateljica opozorila, da univerzalnega mednarodnega avtorskega prava ni, kar pomeni, da morajo biti avtorji in uporabniki pozorni na zakonodajni kontekst države, v kateri uveljavljajo avtorske pravice ali jih uporabljajo.
V kontekstu Republike Slovenije avtorsko pravo določata Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUSAP). Chitrakar je predstavila, kako zakon definira avtorsko delo: vsebuje individualni izraz, je intelektualna človeška stvaritev ter je vsebinsko in po formi zelo ohlapno definirano. Opozorila je še, da ideje, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja in ljudske stvaritve niso varovane kot avtorsko delo. Predavateljica je predstavila različne kontekste, v katerih avtorska dela nastajajo, kdo so upravičenci avtorskih pravic in kakšne so specifike teh pravic ter nekaj primerov iz prakse v Sloveniji in v nekaterih tujih državah. Avtorske pravice nastanejo s samo stvaritvijo dela, v trenutku stvaritve in jih pri nas ni potrebno registrirati ter trajajo za časa avtorjevega življenja in še nadaljnjih 70 let po smrti avtorja. Chitrakar je opozorila, da je pri izračunu potrebno upoštevati tudi veljavnost zakona ob smrti avtorja. Nato je predstavila še zakonsko razdelitev avtorskih pravic, ki so moralne (ki se jih avtor ne more odpovedati ali jih prenesti), materialne (varujejo premoženjske interese avtorja in se lahko prenašajo naprej) in druge. Imetnik prve določa, ali, kdaj in kako bo delo prvič objavljeno, ima pravico do navedbe avtorstva, se upreti skazitvi in na podlagi moralnih razlogov preklicati že prenesene materialne pravice. Pri materialnih pavicah pa pomislimo tudi na avtorske pogodbe, ki te pravice prenašajo na tretjo osebo. Zato je pomembno upoštevati opozorilo Chitrakarjeve pri omejevanju prenosa teh pravic vsebinsko (izključni ali neizključni prenos), prostorsko (npr. Slovenija, EU, svet) in časovno (npr. 3, 5, 10 let, za ves čas trajanja pravic). Pri tem je sicer dodatna varovalka v prid avtorjem, da zakon sicer upravičenca avtorskih pravic obravnava po pravu zaščite šibkejše pogodbene stranke. Po 21. členu ZASP je dolžnost uporabnika avtorskih del, da pridobi avtorske pravice, sicer gre za kršitev avtorjevih pravic. V zadnjem delu delavnice je predavateljica predstavila nekaj primerov iz prakse iz svoje bogate zakladnice izkušenj na tem področju in odprla prostor za vprašanja publike, kjer se je razvnela živahna razprava glede različnih konkretnih primerov in njihovih pravnih rešitev na preseku med teorijo in sodno prakso.