V društvu Asociacija smo kot vsebinska mreža nevladnih organizacij na področju kulture na novinarski konferenci v sredo 12. junija predstavili zadnje dogajanje na področju nevladnega sektorja in neodvisne kulture. V zadnjem mesecu smo na Ministrstvo za kulturo RS naslovili štiri dopise, glede katerih pa nismo prejeli nobenih konkretnih pojasnil.
Na tiskovni konferenci z naslovom »2020 – leto preboja ali nadaljevanje stagnacije za nevladno kulturo« so svoj pogled na aktualne razmere, neodzivnost in neukrepanje Ministrstva za kulturo RS predstavili Inga Remeta, predsednica društva Asociacija, Ema Kugler, umetnica, samozaposlena v kulturi (uspešna tožba zoper MK), in Uroš Veber, producent, Zavod Atol, sopodpisnik javnega poziva producentov intermedijske umetnosti.
Inga Remeta je uvodoma poudarila, da v Asociaciji pozorno spremljamo, s katerimi konkretnimi ukrepi namerava Ministrstvo za kulturo udejaniti zaveze iz aktualne koalicijske pogodbe, predstavniki društva pa so se sestali tako s prejšnjim kot z aktualnim ministrom. Toda na področju nevladne umetnosti in kulture se eno leto od volitev stvari sploh niso premaknile, MK pa celo ponavlja razpisne napake in nezakonitosti iz preteklih let, zaradi katerih je že izgubilo tožbe na Upravnem sodišču.
Kot opozarjajo člani Asociacije, tudi v letu 2019 vse odločbe iz enoletnega projektnega razpisa še niso izdane, prav tako pa, čeprav smo že v juniju, posamezni na razpisu uspešni prijavitelji še čakajo na podpis pogodb, kar lahko ponovno razumejo le kot izraz nepoznavanja in nerazumevanja pogoje dela ustvarjalcev in producentov neodvisne kulture. Iz Asociacije ministrstvo pozivajo, da se rok izvedbe enoletnega projektnega razpisa za 2019 podaljša vsaj do junija 2020.
Asociacija je na ministrstvo 9. maja 2019 najprej naslovila pismo glede rebalansa proračuna 2019 in načinov razdeljevanja sredstev, saj ni jasno, kako so se ta sredstva razdeljevala in zakaj so bila nekatera področja izpuščena, tudi iz do sedaj edinega prejetega odgovora MK pa ni razvidno, kakšna je bila metodologija razdeljevanja sredstev med področji, pa tudi znotraj posameznih področij se zdi, da so organizacije prejemale zelo arbitrarno določene zneske. Zato smo 11. junija, na MK naslovili še dopis glede v okviru rebalansa načrtovanega javnega poziva v višini 300.000 EUR za vsa štiri področja umetnosti. Ministrstvo smo pozvali, da naj bodo na tem javnem pozivu upravičeni prijavitelji le organizacije in posamezniki, ki dodatnih sredstev iz naslova rebalansa proračuna za 2019 še niso bili deležni v nobeni obliki.
21. maja 2019 smo poslali dopis glede evalvacije in reforme razpisnih mehanizmov MK, saj je tudi »prenova oziroma debirokratizacija razpisnih postopkov« zapisana v koalicijski pogodbi. Izgubljene tožbe ministrstva na Upravnem sodišču potrjujejo, da so posamezna določila razpisov problematična in očitno tudi nezakonita. Remeta je ob tem poudarila, da se v Asociaciji na razpise redno odzivamo in da je bilo ministrstvo na večino najbolj perečih nepravilnosti ter nezakonitosti že večkrat opozorjeno, nazadnje pa v odzivu na enoletne projektne razpise za 2019 in z Analizo enoletnih projektnih razpisov v obdobju 2009-2019.
27. maja smo na ministrstvo naslovili še vprašanje glede podvojitve sredstev za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi za leto 2020, kot to narekuje zaveza iz koalicijske pogodbe, ki pravi, »zagotovili bomo samostojno proračunsko postavko za področje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi v proračunu Ministrstva RS za kulturo in podvojitev sredstev do leta 2020«. Glede na to, da se proračun za leto 2020 že določa, je nujno, da se k uresničevanju te zaveze čim prej pristopi.
Svoj položaj je predstavila tudi umetnica in samozaposlena v kulturi Ema Kugler, katere vloge so bile na enoletnem projektnem razpisu štiri leta zapored zavržene, ker ni predložila dovolj kritik iz relevantnih medijev. Gre za poseben kriterij samo na področju uprizoritvene umetnosti, medijski prostor pa se krči in relevantnih objav preprosto ni. Preko Asociacije se je obrnila na CNVOS, ki ji je pomagal s pritožbo, s katero je bila uspešna na Upravnem sodišču. Ne glede na izgubljeno tožbo pa je bil letos spet isti izločilni pogoj treh kritik iz relevantnih medijev.
Dodaja, da so za uspešnost prijave pogoj 3 produkcije v zadnjih 3 letih, sama pa je bila za dve leti odrezana od dela in se ne more prijaviti, ker vmes ti dve leti ni imela projekta, ter se sprašuje, kdo na MK bo prevzel odgovornost, ki si jo je tudi minister za kulturo vzel kot eno od vodil svojega mandata.
Konferenco je nadaljeval Uroš Veber, producent Zavoda Atol, sopodpisnik Javnega poziva producentov intermedijske umetnosti, naslovljenega na ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča, ki ga je do sedaj podpisalo 22 organizacij – kar po besedah Vebra pomeni, da skoraj da celotna scena, ki je in ki še zelo aktivno deluje na področju intermedijske umetnosti. Povod zanj ni dejstvo, da področje na MK ostaja brez skrbnika, ampak, da je celotno področje v rebalansu izpuščeno. Producenti se sprašujejo, po kakšnih kriterijih in načinih se ta sredstva delijo? In zakaj na MK skrivajo način argumentacije, kako je do tega prišlo, da ni bilo niti enega samega dodatnega evra za intermedijsko področje?
Že Analiza enoletnih projektnih razpisov Asociacije za obdobje 2009-2019 je pokazala, da so sredstva na enoletnem projektnem razpisu od začetka krize praktično razpolovljena, vsakič ko je prišlo do novega razpisnega obdobja na programskem razpisu, pa skupna vsota pade za približno 100.000 evrov. Opozori še na to, da je nedavni razpis za Mreži centrov raziskovalne umetnosti in kulture posledica 10 letnih prizadevanj nevladnega sektorja, Ministrstvo za kulturo pa poziva, da si ponovno prebere, kakšni pravzaprav so cilji tega razpisa. Ta namreč ni namenjen umetniški produkciji, ki ostaja brez osrednje javne inštitucije za intermedijsko umetnost, ampak dvigovanju konkurenčnosti Slovenije, katere merilnik je BDP.
Producenti intermedijske umetnosti tako od ministra za kulturo terjajo odgovore na naslednja vprašanja: Zakaj so iz enoletnega projektnega razpisa samo na področju intermedijske umetnosti izpadli projekti, zakaj področje ni bilo deležno dodatnih sredstev v okviru rebalansa, kdaj bo ponovno na MK dobilo svojega skrbnika in s katerimi protiukrepi bo ministrstvo samostojnemu razpisnemu področju intermedijske umetnosti zagotovili nadaljnji obstoj in razvoj?
Predsednica društva Asociacija Inga Remeta je novinarsko konferenco zaključila s pozivom ministrstvu za kulturo pa tudi vladi, da naj poskrbijo, da bo leto 2020 za nevladno kulturo in samozaposlene v kulturi res leto preboja.