V tokratni Kulturosferi smo se odpravili v Maribor, kjer Založba Litera že skoraj dve desetletji izdaja tuje in izvirno domače leposlovje.
Za rubriko Iz prve vrste, v kateri predstavljamo delovanje članic in članov Asociacije, smo se pogovarjali z direktorjem in glavnim urednikom Založbe Litera Orlandom Uršičem.
Stanje v neodvisnem založništvu je čedalje težje. Kateri so po vašem mnenju ključni izzivi na tem področju?
Tisti, ki delujemo na področju knjige, ugotavljamo, da so razmere v slovenskem založništvu tako kritične, da ogrožajo obstoj slovenske knjige in s tem tudi slovenski jezik. V zadnjih desetih letih se je obseg slovenskega založništva pri nas prepolovil, avtorski honorarji za izvirna ustvarjalce so padli na četrtino, sredstva za nakupe v splošnih in šolskih knjižnicah ne dosegajo polovice predpisanih standardov. Knjiga je temelj naše kulture.
Da se knjiga rodi in pride do bralcev, so potrebni avtorji, založniki, knjigarne in knjižnice; lok od avtorjev do bralcev je danes nedopustno oslabljen.
Potreben je temeljni zasuk v ravnanju države. Litera spada med tiste založnike, ki delujejo kot nevladne organizacije s statusom organizacij v javnem interesu in tem našteti izzivi predstavljajo le vrh ledene gore. Zaradi programske usmerjenosti, ki temelji na izdajanju izvirnega leposlovja inj humanistike, je naša ranljivost veliko večja in očitnejša od tistih založnikov, ki izdajajo prodajno bolj privlačne knjige. Najbolj pa se naša ranljivost kaže v dinamiki financiranja, konec marca zaradi političnih akrobacij še vedno nismo prejeli niti evra za izvajanje programov, za katere smo uspešno kandidirali na javnih razpisih že oktobra lani. Ukvarjamo se torej z idejami, kako se rešiti pred sesutjem, namesto, da bi se ukvarjali z vsebino.
Kaj za prodajo knjig in preživetje neodvisnih založnikov pomeni ničelna stopnja davka za knjige?
Ničelna stopnja davka sama po sebi ne bo prinesla ničesar, če se ne bodo na ta račun znižale maloprodajne cene knjig. Da pa bi te lahko znižali, bi na drugi strani morali knjigotržci znižati rabate (popuste za prodajo knjig v knjigarnah), ki trenutno v povprečju znašajo 40% maloprodajne cene.
Litera deluje v Mariboru. Menite, da so podpore mesta za NVO primerne? Kaj bi se dalo izboljšati?
Ah, Maribor. To je mesto spektaklov, ognjemetov in velikopoteznih načrtov, ki eden za drugim padajo v vodo. Pred štirimi leti sem sodeloval pri pripravi občinskega kulturnega programa, v katerega smo spravili višanje podpore za NVO v višini 5% na leto, krajše birokratske postopke povezane z razpisi, hitrejšo dinamiko izplačil, aktivnega iskanja prostorov za izvajanje programov NVO. Sredstev je danes še manj, ne vem, če se je uresničila sploh kakšna točka lokalnega kulturnega programa.
Menite, da bo Slovenija na Frankfurtskem knjižnem sejmu našla svojo priložnost za preboj na tuji trg? Bodo v tem procesu lahko sodelovali tudi manjši založniki?
Gotovo. V tem primeru moram reči, da ekipa na Javni agenciji za knjigo vključuje vse subjekte, ki delujejo na področju knjige, tudi nekaj srečanj z nemškimi založniki smo že imeli, nastope na knjižnih sejmih, skratka tu se res dela.
A bojim se, da če država ne bo sprejela odgovornosti za stanje doma, v Frankfurtu ne bomo imeli več kaj pokazat, ker se bo slovenska knjižna pokrajina do leta 2022 spremenila v požgano travo.
Kateri so ukrepi za nevladne organizacije, ki si jih želite za razvoji preboj?
Izvzem NVO na področju knjige iz Zakona o fiksni ceni, katerega kolateralna škoda smo v boju za reševanje knjigarn. Ta zakon nam preprečuje, da bi po svojih kanalih kupcem nudili enake popuste, ki jih nudimo knjigarnam. Vsaj za NVO-je na področju knjige bi morala biti dinamika financiranja drugačna, kot je zdaj, morala bi iti v smeri zmanjševanja naše ranljivosti, ne pa, da jo še povečuje.
Sredstva za celotno področje knjige se morajo povišati. Pred letom 2010 je država za to področje namenjala 6,7 milijona evra, danes je ta znesek slabih 5 milijonov. Znižanje se je zgodilo zaradi finančne krize, danes smo v ekspanziji.
Kakšni so vaši načrti v prihodnjih mesecih?
Upamo predvsem, da bomo lahko pričeli normalno delati. Se ukvarjati z vsebino, ne pa z golim preživetjem.