Z novim letom v Kulturosferi začenjamo s predstavitvami dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Zakaj? Ker vemo, da ponujamo ogromno znanja, ker naši projekti družbo okoli nas spreminjajo na bolje, in ker naše ideje odmevajo tudi v drugih sektorjih. Iščemo inovativne pristope, ki so prepoznani pri nas in v tujini, ter so lahko zgled ostalim.
Prvega v nizu predstavljamo Zavod Kersnikova. Z njimi smo se pogovarjali o projektih, ki povezujejo umetnost in tehnologijo.
Prisluhnite celotnemu pogovoru v Kulturosferinem junijskem podcastu, ki ga najdete na tej povezavi.
Kersnikova je bila kot zavod ustanovljena s strani Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in združuje tri dele: mednarodno prepoznavno platformo za sodobne raziskovalne umetnosti Galerija Kapelica, hekerski prostor Rampa, ki povezuje in preizprašuje odnose med družbo, znanostjo, tehnologijo in umetnostjo, ter laboratorij BioTehna, ki se osredotoča na umetniške raziskave živih sistemov.
Tehnologija: človekov zaveznik ali sovražnik?
“V Galeriji Kapelica, ki je najstarejša dejavnost Zavoda Kersnikova, že od leta 1995 sledimo umetniškim projektom, ki tematizirajo vplive sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Skozi umetniška dela spremljamo razvoj računalniških orodij, ki so na eni strani omogočila strateško premeščanje centrov moči in vladanja, na drugi strani pa so opolnomočila posameznika, da se informacijsko in komunikacijsko osamosvoji,” poudarja umetniški vodja Galerije Kapelica Jurij Krpan.
V Kapelici raziskujejo estetske prvine sodobnih intermedijskih umetniških del, hkrati pa jih zanimajo tudi ideološka in ekonomsko politična sporočila, ki jih le ta evocirajo. “Vseprisotnost visokotehnoloških orodij je radikalno spremenila družbeno tkivo ne glede na to, ali posameznik ta orodja uporablja ali ne. In čeprav človeštvo razvija tehnologijo, da bi si z uporabo tehnoloških rešitev olajšal življenje, se pričakovano soočamo z dejstvom, da v veliki večini primerov tehnologija uporablja ljudi,” dodaja Krpan.
Intermedija je relativno mlada umetniška zvrst, zato je odsotnost medijske vzgoje ter kulture tehnoloških rab še posebej pereč problem, saj omogoča rast števila pasivnih uporabnikov, ki jim je s pomočjo aseptičnih aparatov mogoče vladati ter izkorišati njihovo fizično in podatkovno telo.
“Zato prepoznavamo kritično umetniško dejavnost na področju tehnologizirane družbe kot eno najpomembnejših družbenih dejavnosti, ki tematizirajo sobivanje ljudi in strojev.” Jurij Krpan
“Pri tem stroje razumemo v najširšem smislu tehnoloških rešitev, kamor nenazadnje uvrščamo tudi biotehnologije in aplikacije, s katerimi skuša industrija biotehnologij oblikovati različne žive organizme,” še dodaja Krpan.
Nerazumevanje umetnosti, ki raziskuje znanost
Na Kersnikovi stremijo k temu, da večina projektov tematizira fenomenologije tehnologij in njihove vplive na posameznika in družbo. Kljub pogostemu nerazumevanju tovrstne usmeritve, pri njej ne gre za željo, da bi umetniki delovali na polju znanosti, temveč za to, da ustvarjajo umetnost, ki raziskuje teme z orodji in materiali, ki izhajajo iz družbene realnosti, prešite s tehnološkimi aplikacijami.
“Na našem področju se srečujemo s celo vrsto napačnih interpretacij in zablod, saj amerikanizirano uporabljanje označevalnih sintagem art&technology ali art& science (tudi denimo Bio Art), celotno področje sploščijo na te generalizirajoče oznake, s katerimi se vsepovprek označujejo povsem različni umetniški projekti. Na ta način se običajno nehote oropa projekte za njihovo specifično poved in poetično razsežnost, saj se jih s površnim označevanjem (taging) vrže v isti koš, kot vse ostale projekte, ki tematizirajo polje znanosti ali tehnologij,” opozarja Krpan.
“Splošne sodbe, ki se rogajo umetniškim delom, češ ‘to ni umetnost, to je znanost’ ali pa ‘vsi roboti so enaki’, simptomatično kažejo na odsotnost poznavanja in razumevanja umetniških poetik, ki vznikajo iz radikalno spremenjenih produkcijskih, ekonomskih, političnih in družbenih razmerij sodobnega časa.” Jurij Krpan
Področje intermedijske umetnosti je začela država med resorji podpirati nazadnje. “Nekaterim razsvetljenim posameznikom iz konca devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki so službovali na ministrstvu in na MOL, se imamo zahvaliti, da je bila ta umetniška dejavnost prepoznana kot relevantna in v javnem interesu,” se spominja Krpan.
Zaradi kasnejšega pogostega nerazumevanja uradnikov na ministrstvu je intermedija (p)ostala najmanj financirano področje ustvarjalnosti na ministrstvu. Kljub podpori in razumevanju mesta Ljubljana se je Kersnikova že pred leti usmerila predvsem v pridobivanje evropskih sredstev, ki danes predstavljajo dve tretjini njihovega proračuna.
Z razumevanjem tehnologij moramo začeti zgodaj
Pomemben del dejavnosti Kersnikove je v zadnjih letih posvečen kulturno-umetnosti vzgoji. Z njo so začeli zaradi želje po tem, da občinstvu omogočijo različne oblike vstopa v polje sodobne raziskovalne umetnosti. Še posebej zaradi izjemno hitrih sprememb le te, ki jim obiskovalci težko sledijo.
“Tako smo se odločili, da več pozornosti namenimo mladim, ki so se rodili v ta hektičen svet post-faktične realnosti,” razlaga Krpan. V zadnjih petih letih so eksperimentirali z več izobraževalnimi moduli za različne starostne skupine. “Spoznali smo, da je najlepše delati z otroci iz druge triade osnovne šole (9-13 let), ki so od neživljenskega šolskega aparata še ravno prav nepoškodovani,” pravijo na Kersnikovi.
Generacija, ki je šla prva skozi njihove vzgojne programe, danes že prevzema vlogo mentorjev, ali pa celo samostojno raziskuje in razvija svoje projekte. Skozi kulturno-umetnostno vzgojo poskušajo širiti vrednote sodelovanja, deljenja, izkustvenega ustvarjanja in kritičnega razmišljanja.
Razvojni korak naprej: osrednja intermedijska institucija
Intermedijski producenti in ustvarjalci že dve desetletji poudarjajo nujnost ustanovitve osrednje institucije za intermedijsko umetnost. Prve resnejše pobude o produkcijsko-prezentacijski platformi so s Kersnikove na ministrstvo za kulturo romale leta 1999, nato pa so jih poskušali umestiti v praktično vse ključne kulturniške strateške razvojne dokumente pod imenom Black Box. Ta ideja je zapisana tudi v še vedno aktualnem Nacionalnem programu za kulturo, ki je bil sprejet leta 2013, ki vzpostavitev tovrstne institucije razume kot ključen korak k izboljšanju pogojev ustvarjanja in prezentacije intermedijske umetnosti.
Za realizacijo tega ukrepa je bilo predvideno črpanje kohezijskih sredstev, ki Slovenijo deli na vzhodno in zahodno regijo. Iz ideje osrednje institucije se je tako rodila ideja mreže centrov. “To je oksimoron par excelence. Tako danes nimamo ne mreže, ne centra, temveč smo na sledi nečemu, kar bo v najslabši različici utrdilo status quo na področju intermedijske umetnosti,” pravi Krpan.
Ne glede na te omejitve so se z mislijo na zgodovinsko priložnost, ki se ponuja s povezovanjem producentov v funkcionalno platformo za raziskave, produkcijo in povezovanje z gospodarstvom (to je namreč imperativ črpanja kohezijskih sredstev), med seboj povezali producenti iz Maribora, Ljubljane in Nove Gorice. Nastal je konzorcij, s katerim nameravajo vzpostaviti Platformo za sodobno raziskovalno umetnost.
“Posebnost te povezovalne platforme ni le v tem, da bomo znotraj platforme vzostavili boljše pogoje za delo umetnikov, temveč, da bodo produkcijske kapacitete uverižene v plasiranje idej, ki jih lahko črpamo iz umetniških projektov v socialne inovacije na področju pametne specializacije, digitalne transformacije in drugih tehno-kulturnih aplikacij.” Jurij Krpan
Namen konzorcija, ki nosi projektno ime kons:: platforma, je vzpostaviti mehanizem, ki bo po zgledu Future laba Ars Electronice kapitaliziral umetniške ideje in s tem financiral umetniško in umetnostno dejavnost na področju sodobne raziskovalne umetnosti. Konzorcij sestavljajo ustanovitveni in pridruženi partnerji. Ustanovitveni partnerji so Zavod Kersnikova, Zavod projekt Atol, Aksioma, Cona, Ljudmila, MKC Maribor in Akademija umetnosti Nova Gorica. “Pridruženih partnerjev je preveč, da bi jih na tem mestu našteval, prihajajo pa s področja umetnosti, znanosti tehnologij in gospodarstva,” še pojasnjuje Krpan.
Vzor iz tujine za dolgoročni preboj
Podobnih projektov je na polju intermedije v tujini kar nekaj, morda so med najbolj znanimi MIT Medialab in nekdanji Xerox Parc v Združenih državah Amerike ter Futurelab Ars Electronica v sosednji Avstriji. “Tam nastajajo projekti v sodelovanju z industrijo, pri čemer so inovacije, ki jih prispeva ta umetnostna platforma, za ljudi emancipatorne in v duhu evropskih socialnih vrednot,” o avstrijski izkušnji pripoveduje Krpan. “Če kje, potem so take platforme in njihov »mission driven design« lahko korekcijska intervencija v abuzivne tehnološke aplikacije. Prepričani smo, da s takimi sodelovanji lahko dajemo zgled in alternativo startupovskemu deliriju in izkoriščevalskim ekonomskim modelom velikih tehnoloških platform,” še dodaja.
Slovensko gospodarstvo temelji na polizdelikih in dodelovalnih poslih, obstaja tudi resno pomanjkanje razvojnih laboratorijev, v katerih bi se pripravljali na izzive naslednjih desetletji.
“V Sloveniji se srečujemo tudi z izjemnim nepoznavanjem sodobnih raziskovalnih umetnosti, kar odločevalci v gospodarski subjektih pospremijo z veliko mero nezaupanja in arogance. Toda tako kot vsaka zanimiva raziskovalna platforma, ki se ukvarja z izzivi prihodnosti, tudi naša ni omejena na lokalni kontekst, zato tudi mi pričakujemo sodelovanje z mednarodnimi podjetji.” Jurij Krpan
V času, ko se zdi, da je vloga tradicionalne umetnosti le še domena prostega časa in umetniškega trgovanja, na Kersnikovi poudarjajo, da “oba počivata na ekonomskih temeljih, ki umetnost oddaljujejo od disruptivnosti, ki jo je njena duhovna agencija imela v prejšnjem stoletju. Tako se poetika sodobnih umetniških praks počasi seli v lege, kjer poteka produkcija pomenjanja v manj spektakularnih razsežnostih.”
Za Kersnikovo zato ostaja ključno ustvarjanje bolj integriranega produkcijskega okolja za umetnost, ki bo poleg financiranja iz mehanizmov javnega interesa financirano tudi iz strukturnih sredstev.
Ste tudi vi NVO v kulturi z odličnim in inovativnim projektom, ki ga želite kot primer dobre prakse predstaviti bralkam in bralcem Kulturosfere? Prijavite se na naš poziv!