Sredi decembra je vlada Marjana Šarca prešla mejnik 100 dni delovanja, kar po navadi označuje obdobje, po katerem so že razvidne ključne strateške politične usmeritve nove vlade. Asociacija se je pridružila pobudi nevladnih in civilnodružbenih organizacij in sodelovala pri oceni prvih 100 dni vlade.
Preglede prvih potez ministrstva za kulturo je do neke mere spodbuden, ob tem pa je potrebno izpostaviti tudi nekatera slaba dejanja, kot je vključevanje številnih problematičnih določil v enoletne projektne razpise ministrstva za kulturo.
Prve pozitivne spremembe, na katere je kulturna in umetniška sfera zaman čakala v času prejšnjega ministrstva, je bilo mogoče razbrati že iz koalicijske pogodbe, ki daje poseben poudarek na izboljšanje razmer na področju nevladnih organizacij (NVO) in samozaposlenih v kulturi. Ukrepi, ki jih koalicijska pogodba navaja na tem področju in ki v dobri meri vključujejo tudi stališča Asociacije so sprejem strategije razvoja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, usklajena definicija poklicnih NVO v krovni zakonodaji, samostojna proračunska postavka za področje NVO in samozaposlenih v kulturi v proračunu ministrstva za kulturo, prenova razpisnih mehanizmov, debirokratizacija razpisnih postopkov, ureditev zdravstvenega varstva za samozaposlene v kulturi in predvsem podvojitev sredstev za NVO in samozaposlene do leta 2020. Izmed vseh navedb v koalicijski pogodbi velja posebej poudariti zavezo k postopnemu dvigu sredstev za kulturo, ki naj bi do konca mandata dosegla vsaj 0,5 % BDP. Kot pozitivno tendenco velja navesti tudi imenovanje Jadranke Plut, nekdanje predsednice Asociacije, na mesto strokovnjaka za nevladni sektor v kabinet ministrstva za kulturo.
Zadržan optimizem veje tudi iz prvih dokumentov, ki jih je ministrstvo za kulturo v zadnjem času poslalo v javno obravnavo. Pravilnik o strokovnih komisijah denimo vključuje nekatere pozitivne spremembe (številčnejše in bolj avtonomne komisije), za katere smo se v preteklih letih zavzemali tudi pri Asociaciji, vendar pa na tem področju ostaja še kar nekaj prostora za izboljšave. V proceduro je bil poslan zakon, ki ponovno uvaja izjemne pokojnine za kulturnike in zakon o kulturnem evru. Sprejeta je bila tudi uredba, ki določa višino bolniškega nadomestila za samozaposlene v kulturi, ki je sicer prvič doživela povišanje, a zgolj za en evro, kar je vsekakor nezadostno.
Navkljub nekaterim pozitivnim tendencam, pa čaka ministrstvo za kulturo še veliko dela, kar je razvidno tudi iz nekaterih perečih tem, ki so na področju kulture pojavile v zadnjem času. Zakon o kulturnem evru bi bilo potrebno preoblikovati tako, da bo vključeval vse nevladne organizacije. Predvsem pa so kulturno sceno razburili projektni razpisi, objavljeni ob koncu leta 2018, ki reproducirajo nekatere stare težave, namesto da bi stremeli k debirokratizaciji in reformi razpisnih mehanizmov, kot je to obljubljeno v koalicijski pogodbi.
Prvi ključen preizkus na področju kulture pa novo vlado in ministrstvo za kulturo še čaka. Za enkrat je namreč še odprto vprašanje, če bo ministrstvu uspelo doseči povišanje proračuna za kulturo z rebalansom za leto 2019, in sicer vsaj za 30 milijonov evrov, kar bi bil nujen ukrep pri lajšanju škode, ki jo je zanemarjanje kulture povzročilo v mandatih preteklih vlad.
Več o oceni delovanja vlade v prvih stotih dneh in kršitvah Resolucije o normativne dejavnosti pa lahko preberete na spletni strani pobude 100 dni miru?.