Pred parlamentarnimi volitvami smo se kulturnice in kulturniki zbrali v kampanji Čas je za kulturo in umetnost in izpostavili nujne reforme kulture, ki se morajo zgoditi v mandatu prihodnje vlade. Dejavni smo bili tudi v času nastanka koalicije, ko smo izborili nekatere pozitivne opredelitve v koalicijski pogodbi.
V koalicijski pogodbi je med drugim navedeno, da se bo proračun za kulturo postopoma dvigoval ter da je cilj zvišanje na najmanj 0,5% BDP do konca mandata. Tokrat z javnim pismom še enkrat opozarjamo na nujnost izpolnjevanja predvolilnih obljub in koalicijskih zavez, ki se morajo začeti uresničevati že z rebalansom proračuna za leto 2019.
V nadaljevanju objavljamo javno pismo v celoti
Čas je, ker časa za odlašanje ni več
Ob rebalansu proračuna je čas, da se začne resno razmišljati o predvolilnih obljubah na področju kulture, ki so se prelile tudi v koalicijske zaveze.
Čas je za kulturo in umetnost je kampanja, ki smo jo vodili kulturniki pred volitvami, ko smo želeli opozoriti na številne nakopičene težave kulturnega resorja. Skupaj, in ta skupaj je predstavljal veliko večino kulturnikov, smo zahtevali (1) primerno mesto za kulturo v družbi, (2) povečanje proračuna za kulturo, (3) strokovnega ministra oziroma ministrico in naposled tudi (4) nov kulturni model. Jasno je, da je prva točka mišljena kot dolgoročni cilj, četrta kot srednjeročna postavka, druga kot nekaj, kar se da nasloviti zelo hitro, tretja pa je bila dejansko že opravljena. Če smo v časovni perspektivi eno od točk že prešli, potem je naslednja na vrsti razprava o sredstvih. Statistika ostaja nespremenjena in govori nam, da smo v letu 2018 (1,6 %) še zelo daleč od odstotka v skupnem proračunu RS, ki je bil zabeležen leta 2009 (2,2 %), in še dlje od najvišjega odstotka, ki smo ga beležili v devetdesetih letih (2,5 %) prejšnjega stoletja. Stagnacija v zadnjih letih je glede na okoliščine dejansko že prešla v degradacijo, tako da se kultura spoprijema z zelo resnimi in konkretnimi težavami, kot so: ali je javna infrastruktura sploh še varna za uporabo, ali samozaposleni v kulturi še lahko ustvarjajo ob tako nizkih dohodkih, ali vladni in nevladni sektor lahko delujeta v nenehnem potiskanju v izredno stanje … in še in še je težav, ki bi jih lahko naštevali.
Čas je torej, ker časa za odlašanje ni več.
Škoda, ki nastaja, že postaja ireverzibilna in jo je občutiti v vsakdanji realnosti. V prvi vrsti torej nagovarjamo vlado in predsednika vlade, da ne prezre obljube v koalicijski pogodbi in da se bo že v rebalansu proračun za kulturo za leto 2019 dejansko povečal. V koalicijski pogodbi piše: »Postopno bomo dvignili sredstva za kulturo, in sicer s ciljem do konca mandata doseči vsaj 0,5 % BDP.« Če želi vlada doseči ta cilj, potem dvig za leto 2019 ne more biti zgolj minimalen, ampak mora zvišanje, tudi glede na izredne razmere, znašati vsaj trideset milijonov evrov. Gre za sredstva, ki glede na skupni proračun predstavljajo resnično majhen odstotek, bolje rečeno promil, stanje v kulturi pa bi se s tem zvišanjem naposled začelo izboljševati in kultura bi spet lahko bolj nemoteno nadaljevala svoje poslanstvo.
Vlado s tem pozivamo, da v rebalansu proračuna za leto 2019 zagotovi ustrezno povečanje sredstev za kulturni resor in da tudi dolgoročni cilj, ki ga želi doseči do konca mandata, vzame v svoji obljubi resno. Sredstva za kulturo se morajo začeti povečevati.
Čas je za kulturo in umetnost, ker časa za odlašanje preprosto ni več!
Podpisniki (po abecednem vrstnem redu):
– Center urbane kulture Kino Šiška, direktor Simon Kardum
– Društvo arhitektov Ljubljana (DAL), predsednik Jurij Kobe
– Društvo Asociacija, mreža nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, predsednica Inga Remeta
– Društvo filmski producenti Slovenije (FPS), predsednik upravnega odbora Danijel Hočevar
– Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS)
– Društvo napovedovalcev Slovenije, predsednica Eva Longyka Maruši
– Društvo oblikovalcev Slovenije
– Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, predsednica upravnega odbora Polona Mertelj
– Društvo slovenskih književnih prevajalcev, predsednica upravnega odbora Đurđa Strsoglavec
– Društvo slovenskih literarnih kritikov
– Društvo slovenskih pisateljev, predsednica Aksinja Kermauner
– Društvo slovenskih režiserjev, predsednik Miha Knific
– Društvo slovenskih založnikov, predsednica Andreja Kavčič
– Društvo za sodobni ples Slovenije, predsednica Pia Brezavšček
– Društvo Photon
– Forum Ljubljana
– Glosa – Sindikat kulture in narave Slovenije, predsednik Mitja Šuštar
– Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
– Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, predsednik Uroš Korenčan
– KUD France Prešeren Trnovo, predsednica Mateja Šušteršič
– Lektorsko društvo Slovenije, predsednica Kristina M. Pučnik
– Odprta zbornica za sodobno umetnost, forum za samoorganizacijo posameznikov na področju vizualne, intermedijske in interdisciplinarne umetnosti
– Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), glavni tajnik Branimir Štrukelj
– Skupnost muzejev Slovenije, predsednica dr. Aleksandra Berberih-Slana
– UNIMA SLOVENIJA, Društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk, predsednica Martina Maurič Laza
– Zavod ARS Ramovš, umetniški vodja in direktor Klemen Ramovš
– Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), predsednica Saša Pavček
– Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev
– Združenje filmskih snemalcev Slovenije, predsednik Jure Černec
– Združenje splošnih knjižnic, predsednica Vesna Horžen
– Zveza kulturnih društev Slovenije, predsednica Mija Aleš
– Zavod za kulturne dejavnosti ZOFKA, direktorica Kim Komljanec