V zadnjih letih je z razraščanjem politike sovraštva po celotnem zahodnem svetu ter vsakokratnih finančnih posledicah krize kultura, še posebej tista progresivna, nenehno na udaru. Ustvarjalcem in ustvarjalkam se pogosto krči polje delovanja tudi z izgovorom, da kultura in umetnost družbi ne prinašata ničesar pomembnega.
Evropska mreža Culture Action Europe, katere članica je tudi Asociacija, je v sodelovanju z Budapest Observatoryem iz Madžarske pripravila poglobljeno študijo z naslovom Vrednost in vrednote kulture. Gre za temeljen zagovorniški pripomoček, ki natančno analizira različne pozitivne vidike, ki jih v družbo prinašata kultura in umetnost.
Učinke kulture so mislili medsektorsko skozi različne vidike evropskih politik ter prek tega merili njen učinek na evropski projekt. Skozi raziskovanje so še enkrat znova potrdili, da je neodvisnost temeljna vrendota kulture, ki vpliva na vse druge sprejemljivke. Ugotovili so, da je kultura povezan ekosistem, znotraj katerega morajo biti primerno podprti vsi njeni deli, zato da lahko družba uživa njene ekonomske, socialne in kulturne učinke.
Skozi prizmo povezovanja kulture in demokracije so ugotovili, da prebivalci Evropske unije med ključne načine, kako se lahko EU sooča z globalnimi izzivi, kulturno raznolikost in odprtost omenjajo vsaj tolikokrat kot ekonomijo. V času, ko tudi s pomočjo argumentov kulture in njenega reduciranja na nacionalne elemente poteka vzpon politik sovraštva, je zato toliko bolj pomembno, da države in EU spodbujajo odprto kulturno politiko, ki gradi zaupanje in solidarnost, ne pa divizij.
Druga os raziskovanja učinkov kulture je potekala skozi izobraževanje. Vnašanje kulture in umetnosti v vzgojne procese prinaša pozitivne učinke na razvoj različnih sposobnosti otrok, ki svet dojemajo in zaznavajo bolj odprto ter razvijajo niz veščin, ki jih ne morejo pridobiti skozi učenje ostalih predmetov, viša pa se tudi njihova inovativnost in moč za izražanje kreativnosti.
Učinke kulture so merili tudi skozi družbeno kohezivnost ter odprtost. Za potrebe vključevanja in približevanja različnih skupnosti je kultura ena izmed ključnih orodji, ki lahko dviguje nivo strpnosti.
V priporočniku na podlagi konkretnih raziskav in primerov ugotavljajo, da umetniške prakse pripomorejo k dvigu splošnega zadovoljstva z življenjem prebivalcev, saj so povezane s pozitivno samopodobo, zmanjšanjem anksioznosti ter večjo toleranco in odprtostjo.
Čeprav se študija posveča predvsem neekonomskim pozitivnim učinkom kulture in umetnosti, naniza tudi vrsto kazalnikov, ki kažejo, da kultura dviguje gospodarsko rast, tako prek kreativnih industrij kot kulturnega turizma ter ostalih oblik medsektorskega povezovanja.
Študijo zaključujejo s pogledom v vlogo kulture v vse bolj digitalizirani družbi ter zunanjih odnosih držav članic Evropske unije. Več o študiji lahko preberete na tej povezavi.