V nedavni raziskavi, ki smo jo objavili v Asociaciji, ugotavljamo, da je podpora profesionalnemu delovanju NVO v kulturi drastično nižja v manjših občinah, zato v posebni rubriki Kulturosfere še naprej raziskujemo in se pogovarjamo z različnimi občinami, kako nevladno kulturo umestiti na smiselno mesto v njihovih načrtih in proračunih.
Tokrat v središče postavljamo Mestno občino Slovenj Gradec.
Mestna občina Slovenj Gradec
Odgovarja dr. Lucija Čevnik, pisarna za mestni management pri Mestni občini Slovenj Gradec (MOSG).
Koliko NVO v kulturi deluje v vaši občini?
V MOSG deluje 213 društev, ki so registrirana za opravljanje kulturnih dejavnosti. 13 posameznikov imam status samozaposlenega na področju kulture. 13 fizičnih oseb pa opravlja dejavnost (s.p.), ki je prvenstveno povezana s kulturo (vir: AJPES – Poslovni register Slovenije).
Kolikšen je letni proračun občine in koliko od tega je namenjeno za kulturo?
Proračun Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2018 znaša skupaj 19.539.567,77 EUR, od tega je za področje kulture namenjenih 931.752,77 EUR.
Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi in na kakšen način (razpis, poziv itn.)?
Sredstva se delijo preko javnih razpisov oz. pozivov. Obstaja več možnosti, na katere se lahko nevladniki s področja kulture prijavljajo. Generalno obstajata dva tematska kulturna razpisa in sicer Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področju kulturne dediščine ter Javni razpis za izvajanje projektov in programov na področju kulture v MOSG. V letu 2018 je MOSG za kulturno dediščino namenila 10.000,00 EUR, za kulturne programe in projekte pa 30.000,00 EUR. Iz proračuna je bilo zagotovljeno še 130.808,00 za financiranje aktivnosti društev na področju ljubiteljske dejavnosti (v okviru JSKD) ter dodatnih 11.000,00 EUR za javni razpis za izvedbo programov na področju ljubiteljske kulture v MOSG.
Društva se lahko s kulturnimi vsebinami prijavijo tudi na razpis za oživljenje mestnega jedra. Ta razpis je bil prvič objavljen leta 2018, na razpolago pa je bilo 7.000,00 EUR. Prav tako je javna sredstva za izvedbo kulturnih vsebin v MOSG možno pridobiti na javnem razpis Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec (Javni zavod SPOTUR Slovenj Gradec) in sicer za izvedbo mladinskih kulturnih vsebin. Letos je bilo na tem razpisu razpisanih 3.000,00 EUR.
Kakšen pomen ima za vašo občino kultura in katere prioritete imate v prihajajočem obdobju na tem področju?
Kultura je v MOSG od nekdaj predstavljala pomembno vrednoto ter je zato ena prioritetnih vsebin občine. Velik pomen kulturni prepoznavnosti občine daje kultura miru, saj je Slovenj Gradec edino slovensko mesto, ki nosi ta častni mednarodno prepoznavni naziv. Slovenj Gradec na kulturni zemljevid postavljajo tudi svetovno znana imena s področja umetnosti (kot so skladatelj Hugo Wolf, slikar Jože Tisnikar, duhovnih in pisatelj Franc Ksaver Meško, odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner idr.). Z mestom je povezana tudi tradicija domače in umetnostne obrti, ki se je iz dolgoletne Bienalne razstave domačih in umetnostnih obrti v letu 2018 posodobila v vseslovensko rokodelsko razstavo. Vidno mesto ima tudi Festival mlade literature Urška in natečaj Otroška risba. Odpirajo pa se tudi nove vsebine, ki pridobivajo na prepoznavnosti. Letos se bo zgodil že tretji mednarodni filmski festival SHOTS, ki vsako leto dobiva na obsegu in vidnosti. Velik potencial ima tudi enodnevni festival Noč plesa, ki poteka v koprodukciji s partnerji iz sosednje Avstrije.
V Slovenj Gradcu deluje razvejana mreža producentov in organizatorjev kulturnih programov ter projektov. Značilnost mesta je, da se institucionalna in tradicionalno močno zastopana ljubiteljska kultura prepletata v družbenem življenju meščanov in obiskovalcev. Obe polji igrata pomembno vlogo in skupaj izrisujeta ustvarjalno in kulturno bogato krajino. Ob javnih zavodih, ki, podobno kot v ostalih večjih slovenskih mestih, uresničujejo pomemben delež javnega interesa na področju kulture, v Slovenj Gradcu delujejo številna kulturna društva in skupine. Zaradi pomembne vloge in velikega obsega delovanja ljubiteljske kulture podporne naloge izvajata tudi Zveza kulturnih društev Slovenj Gradec in območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki uspešno sodelujeta že vrsto let in zagotavljata visoko kakovost ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja.
V letu 2017 je Slovenj Gradec obeležil visok jubilej. Mesto je praznovalo 750 let pridobitve mestnih pravic. V proračunu smo zagotovili dodatna sredstva, namenjena povečanju obsega kulturnih vsebin, ki so zagotavljala obogatitev programa za proslavitev jubileja. V načrtovalni fazi pa je tudi priprava novega Lokalnega programa za kulturo, ki bo vseboval analizo realizacije preteklega programa ter bo zastavil konkretne razvojne cilje na področju kulture za prihajajoče obdobje.
Cilji lokalne kulturne politike se osredotočajo na spodbujanje kakovostne ustvarjalnosti na vseh področjih kulture, visoko stopnjo dostopnosti kulturnih vsebin, skrb za kulturno dediščino, krepitev sodelovanja med akterji tega področja, vzpostavitev inovativnih oblik skupnostnega delovanja na področju kulture, krepitev identitetne podobe mesta, razvoj blagovne znamke mesto Glasnik miru ter kulturnih in kreativnih industrij kot polja povezovanja in medsebojnega plemenitenja kulture in gospodarstva. Občina želi spodbuditi razumevanje kulture kot izrazito razvojno in družbeno pomembnega polja, ki investicije vrača na več ravneh in z večplastnimi pozitivnimi učinki.
Kako gledate na nujnost razvoja nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?
Nevladni sektor je odsev družbene angažiranosti civilne družbe in predstavlja neposredno sodelovanje državljanov pri upravljanju družbe ter obenem razvija družbeno-kritičen proti pol, ki pozitivno prispeva k družbenim spremembam in razvoju. NVO-jem na področju kulture se v MOSG zato namenja relativno visok znesek sredstev za njihovo redno delovanje (v okviru JSKD), bi jih pa že v preteklosti bilo potrebno bolj intenzivno in sistematično vključevati v sooblikovanje kulturne politike na lokalni ravni, da bi bilo s tem njihovo delovanje danes bolj povezano in reprezentativno. Delovanje NVO-jev na področju kulture je pogosto sporadično, nepovezano in zato nima učinka, kot bi ga zagotavljala večja medsebojna sinergija. Kljub temu menim, da je MOSG dober sogovornik NVO-jem. Vsekakor si prizadevamo za odprt dialog, ki ima posluh za predloge, ideje in tudi kritike nevladnega sektorja. V prihodnje bi želeli, na pobudo nekaterih NVO-jev, med katerimi so tudi taki s statusom v javnem interesu, razviti center kreativnih kulturnih industrij. Center bi vključeval programsko rabo prostorov, ki bi zagotavljala prostor za kvalitetnejše mreženje in sodelovanje tako med samimi nevladniki kot tudi med javnim in zasebnim sektorjem. S tem računamo na razvoj novih vsebin in programov, ki bodo obogatili kulturno ponudbo in s tem dvignili tudi nivo kulturnega turizma v občini.
Na kakšen način ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz vaše občine?
Trenutno smo v fazi oblikovanja delovne skupine, ki bo začela z delom v jeseni. V skupino bomo vsekakor vključili tudi predstavnike NVO-jev.
Kako ocenjujete sodelovanje med občino in državo na področju kulture?
Lani sem na festivalu Fronta poslušala predavanje kulturnega ekonomista, dr. Andreja Srakarja, ki je med drugim izpostavil dve dejstvi, ki temeljita na poglobljenem raziskovalnem delu in se mi jih zdi v tem kontekstu smotrno izpostaviti. Srakar ugotavlja, da so kulturne dejavnosti ene najbolj finančno donosnih panog, donosnejše celo od panog, kot je kovinska. Kulturne dejavnosti imajo namreč izjemno visoke multiplikatorje, ki kažejo, kako se denar, vložen v neki sektor, obrne v gospodarstvu. Druga pomembna ugotovitev, ki jo avtor navaja, pa je razporeditev nacionalnega kulturnega denarja med »centrom« in »periferijo«. Dejstvo je, da zanemarljivo malo kulturnega denarja dejansko priteče na »obrobje« države.
Obe ugotovitvi kažeta, da je kultura področje, ki mu država namenja bistveno premalo pozornosti. Gre za sektor, ki je najbolj podhranjen, prvi na udaru, ko gre za restriktivne ukrepe varčevanja, a obenem govorimo o sektorju, ki ima izrazito visok razvojni potencial, ki pa ga država očitno noče ali pa ne zna izkoristiti.
Največji problem pri črpanju sredstev s strani lokalnih »perifernih« kulturnih organizacij pa je v njihovi majhnosti, nepovezanosti, šibkem lobiranju in neizkušenosti pri pripravi prijav na nacionalne kulturne razpise. Posledično tako večina sredstev ostaja v centru. Država bi morala poskrbeti za manj centraliziran kulturni razvoj in nameniti več pozornosti celotnemu kulturnemu sektorju.
Poletje je čas festivalov. Kako v občini gledate na tovrstno kulturno produkcijo, kako vanjo umeščate nevladni sektor in kje vidite možnosti za razvoj?
Dogajanje čez polete je v našem mestu zaznamovano s Slovenjegraškim kulturnim poletjem, ki vključuje pretežno koncertno dogajanje. Organizacija poteka v okviru Javnega zavoda Kulturni dom Slovenj Gradec. Otvoritev v poletje pa vsekakor zaznamuje dvodnevni Srednjeveški preludij, ki mestne ulice v juniju postavi v čas srednjega veka.
NVO-ji se v poletno dogajanje vključujejo predvsem s projekti, ki so jih uspešno prijavili na razpis za oživljanje mestnega jedra (koncerti, ARS poletje, festival swinga, kolesarske rajže, modne revije, delavnice v organizaciji lokalov mestnega jedra) in na javni razpis za kulturne projekte in programe v MOSG. Osrednji dogodek, ki v poletnem dogajanju v mestu poveže več NVO-jev in prostovoljcev, je zagotovo filmski festival SHOTS (2. – 4. avgust 2018).
Med majem in septembrom ob nedeljah popoldne v mestu potekajo tudi Urbane delavnice. Te so namenjene kreativnemu preživljanju prostega časa v središču mesta. Aktivnosti sovpadajo z nedeljskimi zaporami mestnega jedra za motorni promet.
Skoncentrirano kulturno dogajanje pa je v našem mestu fokusirano predvsem na september, ko je praznik občine (SG Fest, Slovenjgraška gostilna, gostovanje gostov iz pobratenih mest, Mirovniški festival in Festival drugačnosti, festival modernega plesa Noč plesa,…).
Vsekakor obstaja še veliko neizkoriščenih možnosti in potenciala za tesnejše sodelovanje, povezovanje in vključevanje nevladnih organizacij s področja kulture v poletno dogajanje v mestnem jedru. Trudimo se prisluhniti idejam in pobudam, ki prihajajo tudi z njihove strani. Veseli smo, če kdo pokaže voljo in energijo, s katero lahko skupaj prispevamo k popestritvi dogajanje v naši občini.
Raum AU
Odgovarja predsednik društva Rado Carlo Poggi
Kako ocenjujete stanje na področju kulture v vaši občini?
Ni ravno roza…črno pa tudi ne. Podobno kot drugje v Sloveniji se kulturi ne da pomena in sredstev, ki bi si jo zaslužila. Gre za obsežnejši problem, ki ga je potrebno nenehno vpletati v diskusije, pri tem pa moramo tudi kulturniki prevzeti pravo vlogo – kultiviranje našega okolja. Iz tega stališča v Društvu raum AU gledamo tudi lokalno stanje. Žal veliko poguma, idej in pobud, ki so vredne debate, niso sprejete tako, kot bi lahko bile. Marsikaj bi se na lokalnem nivoju dalo premakniti, če bi bili lokalni odločevalci malo bolj daljnogledni. In če bi bili nekateri lokalni kulturniki bolj samozavestni in pripravljeni na akcijo, tako pa imajo pač trenutno “zrihtane veze” in s tem zagotovljenih par tistih drobtin, ki jih potrebujejo. Da zaključim, v MO Slovenj Gradec so stvari boljše, kot bi lahko bile v trenutni družbeni atmosferi, so pa daleč od optimalnih, vizionarne pa sploh ne.
Kakšno podporo občine si želite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?
No, pobudo na to temo smo z društvom v preteklosti že predali občini, a pripravljenosti za debato o tem ni bilo veliko. Predlagali smo, da občinska/regijska kulturna središča institucionalizirajo tudi področje kulture v javni administraciji. Kar pomeni, da vsaka, vsaj mestna občina, pridobiti osebo, ki poklicno opravlja nalogo mestnega mentorja in patrona kulturnega poklica enega kraja, po vzorcu “Kulturreferent” v Avstriji ali Nemčiji, ali “Assesore alla cultura” po vzoru Italije. Ta mestni kulturni referent v svojem mandatnem obdobju, ki je vezan na mandat župana, nosi odgovornost za celotno področje kulture. S tem vsebinsko mentorira področje kulture, formulira in razpisuje redne in izredne razpise in razpolaga z ad-hoc intervencijami in z določenim finančnim proračunom, s katerim razpolaga po lastni presoji. Tovrstni ukrep bi okrepil kulturno dejavnost, izboljšal identiteto posameznika ter kreiral skupno mestno oz. občinsko identiteto. Možnost fleksibilne alokacije sredstev tega “lokalnega kulturnega ministra” pomeni tudi bolj na aktualnosti naslonjen kulturni prispevek za skupnost.
Kako ocenjujete sodelovanje z javnimi zavodi in ljubiteljskimi društvi v vaši občini?
Ni slabo. Če pa bi gledal na javne institucije kot na tiste, ki so poklicani za kulturno animacijo in kulturno vzgojo nekega kraja, moram kritizirati pretiravano zadržanost teh akterjev. Mnogokrat so prav ljubiteljske organizacije, oziroma svobodni profesionalci in nevladne institucije tiste, ki se borijo za interaktivnost, ki prispevajo barvitost sivemu, konvencionalnemu in rutinskemu načrtovanju kulturnega programa naših javnih ustanov. Opažam, da volja do vsemogočih sodelovanj obstaja, pri vseh javnih institucijah, je pa aktiven del dejavnosti vse prevečkrat na ramenih šibkejšega člena te koprodukcije.