Asociacija je sredi junija izvedla posvet o prihajajočih lokalnih volitvah. Na posvetu smo se osredotočili na lokalne kulturne politike, hkrati pa je Asociacija predstavila tudi analizo stanja nevladne kulture na lokalnem nivoju.
Kot je pokazala analiza, na področju lokalne kulturne politike obstajajo pozitivne prakse, a bi bilo potrebno vložiti več napora v to, da bi te prakse zaživele v številnejših okoljih. Hkrati analiza kaže, da je za profesionalizacijo nevladnega sektorja nujno narediti korak naprej prav v lokalnih skupnostih, kar je lahko pomembna priložnost pred lokalnimi volitvami.
Kot smo ugotovili v analizi, je ena večjih težav na terenu nejasna terminologija, ki posledično ne omogoča jasneje strukturiranih dejavnosti in proračunov, ki bi bili naklonjeni nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi. Večina občin v strateških dokumentih govori predvsem o ljubiteljski kulturi, nevladnih organizacijah ali drugih izvajalcih kulturnega programa, zelo redko pa prihaja do jasne opredelitve profesionalnega nevladnega sektorja. Terminološka natančnost je torej eden od predpogojev, da se prične profesionalna nevladna kultura razvijati tudi na lokalnem nivoju.
Ena osrednjih problematik obstaja tudi na ravni lokalnih programov za kulturo. Gre za strateške dokumente, ki so opredeljeni tudi v krovni zakonodaji v kulturi, a kot je pokazala analiza, marsikatera občina tovrstnega dokumenta nima sprejetega, ali pa dokument pestijo druge težave, predvsem pomanjkanje sledenja njegovega izvajanja, pomanjkanje senzibilnosti za nevladni sektor v kulturi in podobno.
Zgornji težavi skupaj tvorita osnovo za nekatere druge izzive znotraj profesionalne nevladne kulture. Ena tovrstnih težav je pomankanje sredstev. Kot se je izkazalo, sredstva za profesionalno nevladno kulturo na lokalnem nivoju pogosto niso visoka, toliko težje pa je opredeliti, koliko sredstev se sploh namenja profesionalni nevladni kulturi, saj postavke za društva in dejavnosti pogosto niso ločene. A iz natančnejšega pregleda je jasno, da številne občine profesionalnega nevladnega sektorja sploh ne podpirajo. Vse to, kljub temu, da nekatera ljubiteljska društva kažejo tudi željo in ambicije po prehodu v profesionalno kulturo. A ker je sistem nejasen, se večinoma predvsem ohranja obstoječe stanje brez možnosti za razvoj v katerokoli smer.
Med pozitivnimi praksami je primarno potrebno pohvaliti občine, ki vodijo strukturiran dialog z deležniki v kulturi, še posebej z nevladnim sektorjem in samozaposlenimi v kulturi. Nekatere občine imajo v ta namen ustanovljene dialoške skupine, kjer potekajo strukturirane razprave. V nekaterih občinah – predvsem v času pisanja lokalnih programov za kulturo – organizirajo javne posvete in razprave. V posameznih občinah imajo tudi zelo dober in natančen pregled aktivnosti kulturnih nevladnih organizacij v njihovih občinah, poleg tega pa so uspeli pridobiti tudi vpogled v težave, s katerimi se NVO v kulturi soočajo, ter v želje oziroma načrte, ki jih imajo za prihodnost. S tem je kulturna politika dobro informirana in lahko jasneje načrtuje nadaljnje razvojne ukrepe.
Na diskurzivni ravni je seveda dobrodošlo, da so ponekod, kljub vsemu prisotne jasne razmejitve med različnimi kulturnimi ustvarjalci oziroma organizacijami. Prav tako je razveseljivo dejstvo, da nekatere občine veliko sredstev vlagajo tudi v nevladno kulturo in jo razumejo kot priložnost za razvoj mesta, turizma in naposled tudi gospodarstva.
V prihodnjem mandatu si profesionalni nevladni sektor v kulturi želi predvsem odločevalcev, ki razumejo pomen tega sektorja, in ki bodo znali na ustrezne načine predvideti pozitivne spremembe neodvisnega ustvarjanja v kulturi.
Analiza Asociacije o položaju nevladnih organizacij v kulturi na lokalnem nivoju je v celoti dostopna na tej povezavi. Ustvarili smo jo s pomočjo regionalnih stičišč NVO.
* Projekt Asociacija – mreža NVO v kulturi, kultura za ustvarjalen razvoj, v sklopu katerega sodelujemo pri posvetu, delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
