Prekarstvo kot problem sodobnega časa je močno prisotno tudi v kulturi. Asociacija pogosto naslavlja vprašanja prakarnosti v kulturi, tokrat pa smo kot soorganizatorji sodelovali na okrogli mizi, kjer so zbrani razpravljali o težavah v kulturi, umetnosti in novinarstvu.
Po uvodnih nagovorih, kjer je govorila tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut, je sledila moderirana razprava, dogodek pa se prisotni sklenili z aktivno javno razpravo.
Na okrogli mizi so kot govorci sodelovali Janez Janša iz Maske, Lenart J. Kučić kot neodvisni novinar, Irena Pivka kot članica upravnega odbora Asociacije, ki je zadolžena za vprašanja samozaposlenih v kulturi, in Tadej Meserko kot strokovni sodelavec Asociacije. Dogodek je povezoval Črt Poglajen iz Inštituta za študije prekariata.
Lenart J. Kučić je med drugim spregovoril o strukturnosti problema prekarnosti. Izpostavil je ločnico med prekarcem in samostojnim podjetnikom, kjer je ključno razumevanje, da niso vsi samostojni podjetniki in posamezniki, ki niso v delovnem razmerju, nujno tudi prekarci. Ob tem je potrebno zavedanje, da obstajajo med posameznimi panogami velike razlike in da v določenih panogah, kljub visokemu številu samostojnih podjetnikov prekarstvo kot tako ni problem, ima pa seveda strukturne nastavke, da bo do tovrstnega pojava prišlo v prihodnosti. Po mnenju Kučića je nujno razmišljati o pojavu celostno, problematike pa moramo naslavljati v zgodnjih fazah pojavljanja.
Razprava se je fokusirala tudi na zelo konkretna vprašanja, pri čemer je Irena Pivka spregovorila o nujnosti nekaterih kratkoročnih ukrepov na področju kulture. Poudarila je, da se kaže vse večja nuja in potreba po karierni dinamiki, zelo pereča so vprašanja povezana z zdravstvenim varstvom, naposled pa so tukaj tudi vprašanja štipendiranja, uvedba izjemnih pokojnin in splošno zvišanje sredstev za samozaposlene in NVO v kulturi. Meserko je razmišljanje dopolnil z ukrepi, ki bi jih lahko označili za dolgoročnejše, četudi so zavoljo večletnega nenaslavljanja vsi problemi in rešitve dejansko že nujne in bi jih bilo potrebno pričeti izvajati čim prej. Med dolgoročnejšimi ukrepi so debirokratizacija, urejanje vprašanja imenovanja in strukture strokovnih komisij, iskanje dodatnih spodbud za trg po vzoru deleža za umetnost in različni drugi ukrepi.
Janez Janša je v enem od odgovorov poudaril, da je potrebno razumeti tudi kulturno politični sistem, ki ga imamo in da se ob tem vedno znova zastavlja vprašanje, zakaj so nejavne institucije in samozaposleni v kulturi slabše financirani kot drugi deli našega kulturnega sistema. Dejansko ne gre za ločene enote, pač pa za povezano celoto, ki imajo zgolj drugačno obliko delovanja in financiranja, kar pa ne pomeni, da morajo biti financirani slabše ali sploh ne. Izpostavil je tudi vprašanje cenzusa, ki je paradigmatski primer nedelovanja sistema, ki preko vztrajanja v nejasnih situacija poglablja slabo finančno stanje samozaposlenih v kulturi in krepi smer prekarizacije.
Razprava se je sklenila s številnimi odzivi iz publike, dogodek pa je pokazal, da je problematika pereča in da jo bo potrebno aktivno naslavljati še naprej.
* Projekt Asociacija – mreža NVO v kulturi, kultura za ustvarjalen razvoj, v sklopu katerega sodelujemo pri posvetu, delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
