Pred volitvami je vprašanje civilne družbe v Sloveniji ponovno na prelomnici. Bo šel razvoj v smer preporoda ali nazadovanja? Nedavno nastali Manifest civilne družbe je poskus mišljenja prihodnosti družbe, ki s pomočjo nevladnih organizacij stremi k vključujoči, sodobni in odprti skupnosti ter trajnostnemu razvoju.
Manifest civilne družbe je na pobudo Umanotere nastal kot plod dela številnih nevladnih organizacij, med katerimi je svoj delež prispevala tudi Asociacija. Seveda je manifest funkcionalen kot celota, a kulturi smo namenili še posebno pozornost, saj menimo, da predstavlja enega osnovnih miselnih temeljev za družbo prihodnosti.
V času, ko so politiki sicer razglasili konec finančne in gospodarske krize (kar pa se na življenju vsakdanjih ljudi pogosto ne odraža), se fokus počasi preusmerja na globlje razloge za nevzdržno družbeno stanje. Ponovno smo pričeli pozornost posvečati ekologiji, sociali, družbeni pravičnosti in seveda kulturi. Spremembe se dogajajo tako na politični ravni, kjer je na primer Evropska komisija pred letom dni govorila o nujnih metamorfozah Evropske unije, kot tudi na ravni posameznih držav, oziroma širše družbene skupnosti. Vsi se zavedamo, da je trajnosti razvoj, z vključujočo in strpno družbo glavni okvir za pozitivno prihodnost, a hkrati še vedno iščemo načine, kako bi to lahko dosegli.
Manifest civilne družbe je tako predvsem poizkus orisa druge poti od te, ki jo trenutno hodi dominantna politika. Manifest po področjih razmišlja o posameznih ključnih vprašanjih, orisuje stanje in si prizadeva oblikovati vsaj preliminarne rešitve. Dokument preči dejstvo, da ni dovolj zmaga zgolj na enem področju, ampak se morajo družbene spremembe dogajati na vseh nivojih, kar se da vzajemno in dopolnjujoče.
Asociacija je v procesu nastajanja manifesta posebno pozornost posvetila kulturi. Kulturo smo zapisali kot enega ključnih gradnikov prihodnje družbe. Skozi ustvarjalnost, inovativnost in kreativnost kultura in umetnost ponujata temelj izgradnje družbe in kot taki ji je potrebno zagotoviti ustrezno mesto in ji zagotoviti ustrezne finančne mehanizme.
Glede konkretnih ukrepov se v Asociaciji strinjamo z zapisanim: »Za stabilen razvoj sektorja so potrebni ukrepi, kot je denimo zagotovitev stabilnejših načinov podpore NVO v kulturi, financiranje hladnega pogona, urejanje infrastrukturnih vprašanj, znatnejše sofinanciranje evropskih projektov, administrativno lajšanje bremen, okrepljeno medresorsko povezovanje, razvoj področja kulturno‑umetnostne vzgoje kot priložnosti medsektorskega povezovanja, strukturirano delovanje pri promociji in uveljavljanju kulture in umetnosti v mednarodnem prostoru ter odpiranje domačega prostora kulturi od drugod, podpora rezidenčni politiki, razvoj kulturnega turizma ter prepoznavanje vloge nevladnih organizacij na tem področju, dialoškost pri pripravi mehanizmov financiranja itn.«
Pri tem je vodenje dialoga s civilno družbo ena izmed prioritet, kako doseči vključujočo kulturno politiko. Na področju kulture smo v preteklem obdobju lahko opazovali, kako voditi dialog na papirju in kako zadostiti pogojem iluzije vodenja dialoga, a do prave izmenjavi misli in idej žal ni prihajalo. Nujno je torej, da se vsakokratno oblast spomni, da je civilna družba temelj, skozi katerega mora graditi odnos s prebivalkami in prebivalci.
V sklopu prizadevan za realizacijo zapisanega v manifestu se bo 17. aprila ob 13:00 pričela javna razprava v Atriju ZRC SAZU z naslovom V času pred volitvami: pogovarjamo se o družbeno relevantnih temah.